Foto: Dare Čekeliš Suzana Kos Strokovnjak za nepremičninsko statistiko ugotavlja, da so se cene novih stanovanj v zadnjih petih letih realno znižale za skoraj šestino. V tem času se je statistično gledano povprečna plača povišala za 20 odstotkov – bi torej lahko sklepali, da si danes lahko povprečen Slovenec kupi nekaj več kvadratnih metrov stanovanjske površine kot pred leti?

Nikakor ne, ker je omenjen statistični podatek o povprečni plači zavajajoč – višji je zato, ker so v zadnjih letih izginila številna najslabše plačana delovna mesta in ne zato, ker bi bila večina od nas v povprečju plačana bolje.

Previsoko. Služb je manj, banke so (tudi) zaradi prenapihnjenih cenitev nepremičnin (bo kdo od cenilskih „mojstrov” odgovarjal?!), s katerimi so zavarovale svoja posojila, v težavah, nove kredite težko odobravajo. Cene nepremičnin so še vedno nerealne in mladi si stanovanj ne morejo kupiti. Prav včeraj je eden od udeležencev nepremičninske konference na hitro izračunal: „Z ženo imava dva majhna otroka in lahko skupaj najameva največ 75 tisoč evrov stanovanjskega posojila. Povejte mi, kaj si lahko moja družina kupi za to?“

Zdi se, da smo pred obdobjem resničnega padanja cen nepremičnin. Prvič, ker bodo trg preplavile številne nepremičnine – tiste iz stečajnih postopkov, ki se bodo menda prepolovile, saj banke ne bodo mogle več vztrajati pri nerealnih cenitvah iz svojih bilanc, in tudi tista stanovanja, ki bodo na trg prišla po tem, ko marsikoga od njihovih sedanjih lastnikov ne bo več med nami.