Ministrstvo za zdravje in Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana sta na skupni novinarski konferenci predstavila revizijo poslov UKC z dobavitelji zadnjih štirih let, ki jo je izvedlo podjetje Ernest & Young, v katerem so se revizorji osredotočili na postopke izbora dobaviteljev, njihovo ustreznost, ustreznost obstoječega modela plačevanja in predvsem opredelitev tveganj v sodelovanju z dobavitelji.

Po uvodnih besedah ministra Danijela Bešiča Loredana, so na ministrstvu ustanovili krovni organ (Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu), s katerim skupaj rešujejo problem. Po njegovem je treba ohraniti visoko stopnjo strokovnosti, razkriti vse, kar se je v preteklosti dogajalo," končni rezultat pa mora biti takšen, da pridemo do vitalnega zdravega vodenja največje ustanove in po tem vzoru do vodenja vseh ostalih javnih zdravstvenih zavodov."

Kar se revizije v UKC Ljubljana, ki je prva takšna tiče, najbolj bode v oči oddaja naročil brez predhodno izvedenega postopka javnega naročanja ali kratko zapisano drobljenje naročil. "Imamo sedaj tveganja, vzorec je treba pogledati v globino, vsako podjetje," je dejal minister. 

Obstajajo namreč podjetja in tudi zaposleni v UKC-ju, ki so posle v ljubljanskem kliničnem centru dobivali brez razpisov, tako da so drobili naročila, da ta niso presegala 40 tisoč evrov, za kar je potreben javni razpis. Po Loredanovih besedah je sedaj ključno, da se ne ukvarjajo s preteklostjo in ne iščejo krivcev za trenutno stanje, temveč da se na podlagi analize, ki je prikazala nepravilnosti, naredi akcijski načrt za odpravo teh nepravilnosti.

Po njegovem je bilo z vidika preprečevanja koruptivnih tveganj opravljeno zelo veliko delo. "Od te točke dalje je pomembno, da pridemo do ustreznih nabav materialov, da se cene znižajo in se preostali denar porabi za zdravljenje pacientov," je dejal

Po besedah Aleša Šabedra, ki vodi Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki ga je vzpostavilo ministrstvo za zdravje, poročilo nosi oznako poslovne skrivnosti, zato konkretnih primerov in imen dobaviteljev ne morejo navajati. 

V dobaviteljskih strukturah se pojavljajo zaposleni iz UKC Ljubljana

Področja, kjer so ugotovili kritična neskladja, je na primer predaja naročil brez predhodnega javnega naročanju. Na vzorcu so na primer zaznali odklon od ocenjene vrednosti naročil, revizorji pa po njegovem niso mogli priti do računov. "Torej o lastniški strukturi dobaviteljev oziroma dobaviteljskih podjetij manjkajo pogodbe oziroma ni pogodb za evidenčna naročila nad sto, nad deset tisoč evrov brez DDV-ja. Potem pojavlja se nedoslednost pri objavi elektronskih kopij sklenjenih pogodb in pa sklenjenih aneksov pri posameznih javnih naročilih," je povedal. "Manjkajo tudi notranji pravilniki pri prejemanju daril," je še dodal. 

Prav tako se ugotovili nespoštovanje določb zakona o javnem naročanju za zagotavljanje konkurenčnosti med dobavitelji. Po njegov em so lahko razlogi različni, lahko je samo en dobavitelj v določenem segmentu blagovnih skupin, vendar se ta vzorec ponavlja skozi naročila. Delež naročil s samo eno ponudbo je več kot 20-odstoten. "Na določenih segmentih lahko rečemo, da zataji notranja kontrola oziroma revizijska sled, ker manjkajo namreč zapisniki o odpiranju ponudb. V sistemu je nekaj deset tisoč naročilnic, na leto pa zaradi velikega obsega poslovanja manjka več kot tisoč naročilnic. Mislim, da je samo za nekaj primerov ugotovljen razlog, zakaj jih v sistemu ni. Poročilo zaznava določeno neskladje pri prednostni obravnavi dobaviteljev pri plačilih, torej pred samim rokom oziroma pred pogodbenim rokom," je še pojasnil Šabeder.

Poglobljeno analizo in "nadaljnjo forenzično analizo" bo po njegovih besedah treba opraviti ob ugotovitvi, da se v dobaviteljskih podjetjih pojavljajo zaposleni iz UKC Ljubljana. "V dobaviteljskih strukturah se pojavljajo zaposleni iz UKC Ljubljana, teh podjetij je v poročilu nekaj deset. Pri tem primanjkuje dokumentov," je dodal. Poročilo je sicer opremljeno s konkretnimi primeri s predlogi za izboljšanje. 

Prvo takšno poročilo

"To poročilo za UKC Ljubljana zagotovo pomeni pomemben mejnik. Verjetno ne samo za UKC Ljubljana, ampak celotno slovensko zdravstvo, tudi slovensko družbo. To je prvo poročilo, ki je bilo kadarkoli ustvarjeno v javnih zdravstvenih zavodih," je glede revizije poslov UKC Ljubljana povedal direktor Marko Jug. 

Noben primer ne bo ostal neodkrit

"Na osnovi poročila imamo veliko podatkov, veliko izpostavljenih tveganj in tudi veliko priporočil. To, kar smo ugotovili, da se je dogajalo med leti 2019 in 2022, vsak konkreten primer raziskujemo v globino. Noben primer ne bo ostal neodkrit. To poročilo zaenkrat te globine še ne predstavlja, vidimo pa velika tveganja," je še povedal direktor UKC Ljubljana.

Revizijsko poročilo so pred desetimi dnevi predali KPK, danes pa bodo poročilo predali NPU. Z obema institucijama sodelujejo. Nadaljnji postopki bodo potekali pod okriljem ministrstva za zdravje.  

dezurni@styria-media.si