"Neplačevanje preživnine je vse prevečkrat praksa v razmerju med bivšimi partnerji, zato je zakonodajalec predvidel ukrepe, ki ščitijo preživninskega upravičenca, ko pride v takšen položaju," nam je pojasnil Matevž Žakelj iz Odvetniške pisarne Zidar Klemenčič, ki je skupaj z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje ustanovila projekt Botrstvo - brezplačna pravna pomoč.

Na nas se je namreč obrnila bralka, ki ji bivši partner ne plačuje preživnine za otroka. Na Centru za socialno delo so ji svetovali, naj znova vloži tožbo in se nato obrne na preživninski sklad. Sama pa nima denarja za vnovično tožbo proti očetu otrok.  

Ob razvezi dogovor ali tožba

Žakelj pojasnjuje, da je v primeru razveze oziroma prenehanja zakonske skupnosti primarno potrebno določiti višino preživnine in preživninskega zavezanca: "Starša se o navedenem lahko sporazumeta in skleneta dogovor, ki ga sodišče potrdi s sklepom v nepravdnem postopku."

V kolikor sporazuma ni mogoče doseči, je po njegovih besedah edina možnost vložitev tožbe na pristojno sodišče, s katero preživninski upravičenec od preživninskega zavezanca zahteva plačevanje preživnine. "V primeru slabšega materialnega stanja lahko vsakdo, ki nima zadostnih sredstev za vložitev tožbe, zaprosi sodišče za dodelitev brezplačne pravne pomoči," svetuje. 

Tožba ni potrebna

"V primeru bralke sodišče na podlagi vložene tožbe preživninskega upravičenca, odloči o plačevanju preživnine. Po pravnomočno končanem postopku to je izdaji sodbe, s katero je bila preživnina določena, preživninski upravičenec razpolaga z izvršilnim naslovom  oziroma pravnomočno sodbo sodišča," pravi Žakelj.

V kolikor preživninski zavezanec preživnine kasneje ne plačuje oziroma jo preneha plačevati, lahko po njegovih besedah preživninski upravičenec vloži izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe, ki je izvršilni naslov.

Preživninskemu upravičencu tako po njegovih navedbah ni potrebo vložiti tožbe ampak, lahko na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe sodišča vloži izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Pojasnjuje, da lahko preživninski zavezanec oziroma dolžnik poda ugovor zoper predlagano izvršbo, vendar je pri podaji ugovora omejen z zakonsko določenimi ugovornimi razlogi, ki jih določa 55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju. Izvršbo je mogoče vložiti tudi na podlagi sklenjenega dogovora pri centru za socialno delo oziroma na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.

Dodaja, da je potrebno ob vložitvi izvršbe plačati sodno takso, ki znaša 55 evrov in morebitne stroške vložitve izvršbe, v kolikor preživninski upravičenec izvršbo vlaga po pooblaščencu. Stroške upravičenca, takso in morebitne stroške pooblaščenca, je dolžnik dolžan povrniti, zato so le-te predmet vložene izvršbe. V izvršilnem postopku so tako stroški postopka izrazito manjši, v primerjav s pravdnim postopkom.

Če izvršba ni uspešna

Če izvršba ni uspešna, lahko preživninski upravičenec odda vlogo, za izplačilo nadomestila preživnine pri Preživninskem skladu.

"Vlogo se lahko odda v kolikor preživninski upravičenec še ni dopolnil 18 let in katerega izvršba je bila neuspešna oziroma v kolikor postopek še ni končan, od vložitve predloga za izvršbo pa je preteklo že več kot tri mesece," pravi odvetnik. 

Naša bralka sicer že razpolaga s sodbo sodišča. Tožbo je namreč ob razvezi že vložila in mora po tej sodbi oče otrok plačevati preživnino.

"V takem primeru predlagamo, da gospa glede na navedeno, vloži izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe sodišča. Kot pojasnjeno, gospe ni potrebno vlagati nove tožbe v kolikor že razpolaga s pravnomočno sodbo sodišča, po katerem je preživninski zavezank dolžan plačevati preživnino," opisuje.

V primeru, da z izvršbo ne bo uspešena oziroma postopek po poteku treh mesecev od vložitve izvršbe ne bo končan, lahko odda vlogo pri preživninskem skladu za izplačilo nadomestila preživnine: "V primerih neplačevanja preživnine ima tako preživninska upravičenka pravico vložiti izvršbo, na podalgi izvršilnega naslova to je pravnomočne sodbe sodišča, neposredno izvršljivega notarskega zapisa oziroma sporazuma o plačevanju preživnine potrjenega s sklepom sodišča."

V kolikor preživninska zavezanka z izvršbo ni uspešna oziorma postopek ni končan po poteku treh mesecev od vložitve izvršbe, pa lahko po nasvetu Žaklja odda vlogo za izplačilo nadomestila preživnine pri preživninskem skladu.

pri ZPM Ljubljana Moste-Polje so ugotovili, da pravna pomoč in svetovanje socialno najšibkejšim postajata vedno pomembnejša pri preprečevanju ali zmanjševanju socialnih stisk. Zato sta Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje in Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič leta 2013 ustanovili projekt Botrstvo - brezplačna pravna pomoč. Namen projekta je reševanje socialne problematike socialno najbolj ogroženih, zajema pa predvsem pomoč socialno najšibkejšim pri stanovanjski problematiki in pri uveljavljanju pravic iz naslova javnih sredstev. V projektu prostovoljno in brezplačno pomagajo tudi drugi pravni strokovnjaki.