Multipla skleroza je kronična vnetna bolezen, kjer pride do poškodb ovojnice nevronov in tako do motenj prevajanja živčnih impulzov. Za bolezen so značilna vnetna žarišča v centralnem živčnem sistemu. Vključno z vnetnim procesom poteka tudi napredovanje nevrološke prizadetosti, katere vzrok je izguba nevronov.

Ta bolezen se praviloma pojavi med 20. in 40. letom starosti, ženske obolevajo navadno dvakrat pogosteje in približno pet let prej kot moški. Življenjska doba obolelih je skrajšana v povprečju za 10 let. Multipla skleroza je tako eden glavnih vzrokov invalidnosti mladih odraslih, za preprečevanje tega pa je zgodnje prepoznavanje in zdravljenje ključnega pomena.

Vzrok še vedno ni znan

Za multiplo sklerozo so značilne nevrološke motnje – motnje vida, oslabelost udov, motnje občutka, motnje mokrenja, motnje ravnotežja in čezmerna utrudljivost. Vzrok za nastanek bolezni ni znan, strokovnjaki predvidevajo, da je najverjetneje sprožilni dejavnik kombinacija vplivov okolja, genetske predispozicije in virusnega dejavnika.

Zdravila ni

Ta bolezen je še neozdravljiva, zdravila pa bolnikom olajšajo težave, krajšajo zagone in upočasnjujejo potek bolezni. Zdravila za multiplo sklerozo si morajo bolniki vbrizgavati, nekateri tudi vsak dan. Če takšna terapija, ki regulira imunski sistem, ne učinkuje, imajo na voljo biološka zdravila; ta prejemajo v obliki intravenske infuzije vsake štiri tedne.