Pacientka. "Bolelo me je v prsih in mož me je peljal na urgenco. Naredili so mi rentgen in EKG, ko pa sem šla iskat izvide, so mi rekli, da moram plačati 48 evrov, ker to ni bil nujni primer," nam je svojo zgodbo zaupala Betka Žejavac, ki se ji to, da bi morala plačati, ne zdi pravično.

"Zaposlena sem že 26 let in plačujem vse, obvezno in dopolnilno zavarovanje, to je smešno," pravi. "Kako naj jaz vem, kaj ni nujni primer? Če se mi ne bi zdelo, da je nujno, ne bi šla. Saj ni prijetno hoditi po urgenci in v to gnečo. Šla sem zvečer, ker moja zdravnica ni več delala. Kam drugam bi šla v soboto?" se sprašuje.

Tekač, ki bi meril pritisk

Kot pojasnjuje Štefek Grmec, predstojnik Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma Ljubljana, se med nujne primere štejejo denimo bolniki s prsno bolečino zaradi srčnega infarkta, pljučno embolijo, srčnim popuščanjem, spremembami na aorti, dihalno stisko ali akutno možgansko-žilni dogodek, zastrupitve, krvavitve in hude poškodbe ali poslabšanja kroničnih stanj.

Za izrazito nenujne posege pa izstavijo račun. Ljudje namreč hodijo na urgenco tudi zaradi povsem banalnih težav. "Absurden je primer mlajšega moškega, ki je bil po polnoči na teku in je pritekel na urgenco, da se mu izmeri pritisk. Želel je ugotoviti, kako je z njegovo, citiram, fiziologijo," izkušnjo opisuje Grmec. Ponoči prihajajo tudi ljudje, ki imajo stare poškodbe brez zapletov, želijo recepte, se želijo posvetovati “brez jasnega namena” ali pa pridejo zaradi banalnih pikov žuželk, dodaja predstojnik.

Dve tretjini ni nujnih

Na SNMP ugotavljajo, da je nujnih le 30 odstotkov primerov, zaradi katerih bolniki pridejo k njim. Podobno ocenjujejo v urgentni kirurški ambulanti Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 
(UKCL), kjer je po besedah predstojnika kirurškega oddelka za travmatologijo Matjaža Veselka "približno 60 odstotkov poškodb takih, ki bi lahko bile oskrbljene v dobro opremljeni ambulanti družinskega zdravnika v zdravstvenem domu".

Gre za, kot našteva, zvine, udarnine in ranice, ki ne segajo globlje od podkožja, zaradi katerih ljudje hodijo na urgenco, pa jim ne bi bilo treba. Nujno obravnavo namreč, kot poudarja Veselko, zahtevajo le zastoj dihanja ali srčni zastoj, nezavesten poškodovanec, epileptično stanje, huda krvavitev iz velikih žil, poškodba hrbtenice z ohromelostjo, zlom stegnenice, zaustavljanje hude krvavitve iz velikih žil ter tudi izpahi sklepov in amputacije prstov.

Ker so hitro na vrsti ...

Veselko meni, da vsaj del njihovih pacientov pomoč na urgenci po lažjih poškodbah išče zato, ker ocenjujejo, da bodo na urgenci pregledani takoj, del pa zato, ker verjamejo, da bodo imeli pri morebitnih odškodninskih zahtevkih izvidi večjo težo, kot bi jo imeli izvidi osebnega zdravnika.