Kot je v sredo poročal portal Necenzurirano, naj bi pooblaščena skupina Knovsa novembra lani, torej takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi. Nadzor pooblaščene skupine pa naj bi bil izveden v času, ko je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) že vodil predkazenski postopek v tej zadevi.

Žakelj je danes pojasnil, da se je "v preteklih mesecih na člane komisije obrnilo več posameznikov, ki so trdili, da jim neupravičeno in nezakonito prisluškujejo". Dodal je, da lahko vsak posameznik ali organizacija komisijo obvesti o domnevno nezakonitem prisluškovanju in poda pobudo za izvedbo nadzora.

Žakelj: Nadzor je bil pravno utemeljen

V sredo je Žakelj sicer zatrjeval, da so bile prijave podane anonimno, danes pa je dejal, da je bil vir zaščiten. "Seznam telefonskih številk je bil oblikovan v daljšem časovnem obdobju v letu 2023 in je vseboval večje število telefonskih številk. Seznam je v pooblaščeni skupini predlagal eden izmed članov Knovsa, na katerega so se obrnili državljani," je povedal Žakelj. Zatrdil je, da je bil nadzor po mnenju strokovnih služb in komisije pravno utemeljen.

Žakelj je povedal, da je Knovs v preteklih mandatih izvedel več tovrstnih nadzorov, nikoli pa ni presojal primernosti pobude o domnevnem nezakonitem prisluškovanju. "Ni naloga Knovsa, da ocenjuje, ali je pobuda nekega državljana upravičena ali ne, naloga Knovsa je, da preveri, ali se prikriti preiskovalni ukrepi uporabljajo zakonito," meni.

Za izvedbo nadzora so na seji Knovsa soglasno izvolili pooblaščeno skupino, v njej pa so bili predstavniki koalicije in opozicije, izpostavlja Žakelj. Sklica teh sej, torej 14. in 15. seje Knovsa, sta bila s spletne strani DZ umaknjena. Po pojasnilih sekretarke Knovsa zaradi težav v informacijskem sistemu, je pojasnjeval Žakelj. "Nenavadno bi bilo, da bi za tako pomembno zadevo naredili tako neumno napako," je dodal.

Skrbi ga, kako so novinarji prišli do podatkov

Znova je izpostavil skrb, da so podatki o nadzoru prišli v javnost, in sicer v medij, "ki je močno povezan z vladajočo stranko Gibanje Svoboda". Še bolj zaskrbljujoče pa je po njegovem mnenju, da vsi indici kažejo, da so podatki na omenjeni medij prišli s policije. "S tem se vzpostavlja resen sum o povezavah med vladajočo stranko Gibanja Svoboda in vrhom slovenske policije," je dodal.

Knovs bo na eni izmed prihodnjih sej ponovno obravnaval zapisnik nadzora in v skladu s pristojnostmi tudi naznanil sum nepooblaščenega izdajanja tajnih podatkov, je dejal.

Poslancu Svobode in članu Knovsa Teodorju Uraniču pa je Žakelj očital, da krši poslovnik, saj lahko izjave o sklepih Knovsa daje samo predsednik oz. pooblaščena oseba, na kar je opozoril tudi predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič. "Vsaj nekorektno je, da se na tak način razdira delo Knovsa, ki dobro deluje," je dejal.

Uranič je namreč v sredo na Žaklja naslovil zahtevo za sklic nujne seje Knovsa, kjer naj se razjasnijo očitki zlorabe komisije ob nadzoru na policiji po aferi Dars. Danes pa je Žakljeve očitke o kršenju poslovnika zavrnil z besedami, da ne razkriva vsebine.

Z zahtevo za sklic nujne seje glede pojasnil bo vztrajal, hkrati pa bo zahteval tudi pojasnila, kdo so bili posamezniki, ki so glede preverjanih telefonskih številk "nekomu nosili neke prijave". Po njegovem mnenju si namreč Knovs ne more privoščiti, da bi stali za takimi dejanji, ki bi lahko bila tudi kazniva.

Na očitke, ki se glede vrstijo med NSi in Svobodo, se je ob robu današnje seje DZ odzval tudi vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec, ki je dejal, da je bil Knovs že v preteklosti tarča domnevnih zlorab, ki se ne bi smele dogajati. Knovs je namreč po njegovem mnenju ena od komisij, kjer bi se morala preseči delitev med opozicijo in koalicijo. "Vsaka instrumentalizacija takšnega parlamentarnega telesa je po moji oceni nesprejemljiva, ne glede na to, iz katere strani prihaja," je še dodal.

Kriminalisti NPU so zaradi zlorabe položaja in nedovoljenega dajanja ter sprejemanja darili v torek izvedli 23 hišnih preiskav v zvezi z Darsom, tudi na Darsu in nekdanjem predsedniku uprave Valentinu Hajdinjaku. Kaznivih dejanj je osumljenih šest oseb.

dezurni@styria-media.si