Epidemiolog Ivan Eržen, nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je v intervjuju za portal Necenzurirano med drugim dejal, da je bilo imenovanje vladne svetovalne skupine za covid-19, ki jo je najprej vodila Bojana Beović, nato pa Mateja Logar, nepotrebno in neustrezno.

Sin državne sekretarke mu je predlagal, naj odstopi

Po njegovem mnenju je dvomov v cepiva v Sloveniji več kot drugod predvsem zaradi neustrezne komunikacije. Nekateri ukrepi so bili po njegovem mnenju pretirani, denimo uporaba mask zunaj in tudi razkuževanje stavb. Prav zaradi nasprotovanja slednjemu ukrepu se je moral tudi posloviti in položaj prepustiti Milanu Kreku.

"Takrat so si v vladi grozno želeli, da bi odstopil," je priznal. "Ker tega nisem želel, so sklicali svet zavoda, ki je zasedal – mislim, da – deset ur. Razpravljali so o našem komuniciranju. Še danes trdim, da je NIJZ odlično komuniciral, vendar so nas drugi preglasili. Sin državne sekretarke Alenke Forte, ki je član sveta NIJZ, mi je na seji sveta predlagal, naj odstopim, a sem mu še enkrat povedal, da ne bom." 

"Bolezen se ne bo širila tako kot lani"

"Ta želja, da se vse ureja z odloki, ukazi in zakoni, je pripeljala do tega, da se ljudje danes pogosto ne ukvarjajo z lastno presojo tveganj. Prepričani so, da bo država poskrbela za vse. Ne čutijo se odgovorne za svoje ravnanje. Določen del ljudi se bo seveda trudil obiti omejitve. Pri tem ni težava, če se giblje ponoči ali se gre v drugo občino, saj tveganja za prenos okužbe ni. Precej večje je, ko se želi na vsak način množično družiti. Prav odlok o omejitvi gibanja ponoči je precej prispeval k temu, da smo imeli tako velik porast okužb. Ljudje so se družili cele noči, do šeste ure zjutraj, ko so šele lahko šli domov," je dejal in poudaril, da so bili v številnih državah bolj uspešni v obvladovanju epidemije tudi zato, ker so zaupali v odgovorno ravnanje večine ljudi.

Ocenil je, da imamo v primerjavi z nekaterimi drugimi državami še vedno bistveno manj okužb in "čeprav ne smemo biti zadovoljni s stopnjo precepljenosti, še zlasti pri starejših, se bolezen ne bo širila tako kot lani", saj zmanjkuje ljudi, ki bi se lahko okužili.

Kaj je šlo v Sloveniji pri obvladovanju epidemije narobe?

Izvirni greh pri obvladovanju epidemije pa je po njegovem mnenju bil, da je niso vodili strokovnjaki s področja javnega zdravja, torej NIJZ. Odločitev, da v začetku epidemije vodenje strokovne skupine za covid-19 prevzame Bojana Beović, je po njegovih informacijah sprejel takratni minister za zdravje Tomaž Gantar. 

"Vtis imam, da je minister Gantar želel, da bi NIJZ opravljal naloge, kot mu jih nalaga zakonodaja, namreč da bi strokovnjaki s področja javnega zdravja opravili svoje delo. Najino sodelovanje je bilo v času, ko sem vodil NIJZ, ustrezno in korektno. Kje se je zapletlo in zakaj potem vseeno strokovnjaki NIJZ niso imeli ustrezne vloge pri obvladovanju epidemije, pa mi ni znano," je dejal.

Infektologi nimajo veščin za obvladovanje epidemije

Kot je razložil, je namreč naloga infektologov ozdraviti pacienta, kar "nima nobene zveze z razmišljanjem, kako je do okužbe prišlo in kako jo preprečiti", zato infektologi drugih veščin za obvladovanje epidemije po njegovem mnenju nimajo. "Ker se ukvarjajo z zdravljenjem nalezljivih bolezni, so nekateri presodili, da so se sposobni ukvarjati z njihovim preprečevanjem v družbi. Tega ni nikjer na svetu." V nasprotju z njimi pa imajo epidemiologi znanje s področja zdravja prebivalstva, spremljajo tudi sociološko sliko družbe, ekonomiko, izobrazbo, analitiko ...

"Brez izkušenj je težko strokovno ocenjevati, kakšne bodo posledice za javno zdravje. Čeprav so infektologi na svojem področju izvrstni strokovnjaki, gledajo le posameznika, epidemiologi pa upoštevajo posledice odločitev za celotno prebivalstvo ter vpliv na njegove potrebe. Zavedati se moramo, kakšne bodo posledice za sladkorne, duševne in druge bolnike, ki imajo vsak trenutek pravico do zdravstva," je opozoril.

"Kdor najtežje primere obolelih videva v živo, si želi, da bi imeli ukrepe, s katerimi bi storili res vse, da jih ne bi bilo več. Ne razumejo pa, da še tako velika želja ne pomeni, da bo to uspelo. In žal tudi ni."

Prav tako Eržen ne razume, zakaj je vlada ignorirala epidemiologe in prepustila vodenje epidemije ljudem, ki nimajo potrebnih znanj in izkušenj. "Ne vem, kakšni so bili kriteriji za sestavo te skupine, za katere interese je šlo. Ne vem, ali je bilo odločilno to, da so znali dramatizirati, ker mi smo vajeni z javnostjo komunicirati umirjeno. Sodelovanje javnosti je namreč bistvenega pomena. Brez tega ni uspeha, ker ne moremo vsakega posebej nadzorovati, ali ukrepe spoštuje in mu stati na glavi."

dezurni@styria-media.si