Na hitri cesti iz Italije mimo Škofij pri Kopru dve tabli, postavljeni ob cesti, voznike opozarjata, da vozijo po odseku, ki nima uporabnega dovoljenja. "Stalnega uporabnega dovoljenja še nismo pridobili, saj nekaj manjših zemljišč formalnopravno še ni pridobljenih, ker so lastniki bodisi neznani bodisi gre za neurejeno dedovanje po smrti prvotnih lastnikov. Za odsek hitre ceste Škofije–Srmin je novembra leta 2011 pristojno ministrstvo izdalo začasno uporabno dovoljenje, katerega veljavnost je pet let," razkrivajo v Družbi RS za avtoceste (Dars).

Stalnega uporabnega dovoljenja na primorski avtocesti prav tako nima odsek Kozina–Klanec; tudi v tem primeru so razlog neurejena lastniška razmerja glede zemljišč. Zapletlo se je namreč z lastniki, združenimi v Agrarno skupnost Osp.

Vrnili kar avtocesto

Zemljišča so namreč po vojni nacionalizirali, nato so jih Ospčani zahtevali nazaj; a do vrnitve v letu 2007 je država tam zgradila avtocesto. Ker so parcele formalno pravzaprav podedovali, so morali zanje plačati davek na dediščino in darila, ki ni bil nizek, saj so bile parcele ocenjene na 800.000 evrov. "Takšno vrednost so ocenili sodni izvedenci v postopku vračanja," pojasnjuje Jasna Rajčevič, predstavnica Agrarne skupnosti Osp.

Dars jim je septembra lani za 21 parcel s skupno površino nekaj več kot 32.900 kvadratnih metrov ponudil 38.000 evrov. "To je premalo. Na Darsu so najeli cenilca, ki je parcele ocenil kot kmetijsko zemljišče po vrednosti izpred 15 let. Dejstvo pa je, da podzakonski akti, ki bi določali, kako vrednotiti takšna zemljišča, ne obstajajo," poudarja.

Sledi razlastitev

Ker Dars ocenjuje, da so vse možnosti dogovora z Ospčani izčrpane, saj mu na septembra poslano ponudbo za odkup niso odgovorili, je sprožil začetek razlastitvenih postopkov.

Zakonodaja sicer omogoča gradnjo tudi na zemljiščih, ki niso last države, če je izkazana tako imenovana javna korist. Na zgrajenih odsekih je v povprečju takšnih blizu deset odstotkov zemljišč. "Pred izdajo začasnih uporabnih dovoljenj so bili opravljeni pregledi, na katerih je bilo med drugim ugotovljeno, da vozišča predmetnih odsekov izpolnjujejo vse pogoje za varen potek prometa," ob tem izpostavljajo na Darsu.

Poleg omenjenih odsekov na Primorskem imajo začasno uporabno dovoljenje še del vzhodne mariborske avtocestne obvoznice A1 Pesnica–Slivnica (odsek Ptujska–Zrkovska ter Zrkovska–priključek Pesnica), odsek štajerske avtoceste A1 Blagovica–Šentjakob ter odseka dolenjske avtoceste A2 Pluska–Ponikve in Ponikve–Hrastje. Dovoljenje za začasno uporabo pa imajo še deli odsekov dolenjske avtoceste A2, in sicer na relacijah Hrastje–Lešnica, Kronovo–Dobruška vas in Krška vas–Obrežje, prav tako pomurske avtoceste A5 med Dragučovo in Spodnjo Senarsko ter hitre ceste H4 prek Rebernic (Nanos–Vipava).

Preberite še komentar: Neurejenost, stara kar 20 let