"Verjetno vam je znano, nikoli nisem skrivala, da se zavzemam za višje plače sodnikov," je na novinarski konferenci glede plačnega dogovora s sodno vejo oblasti povedala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je pred nastopom te funkcije opravljala sodniški poklic. 

Kot je dodala, je sodniška materialna stabilnost pomembna za pravno stabilnost celotne države. Zato je "vesela, da smo na točki, ko je skoraj sklenjen dogovor glede vprašanja sodniških plač".

Klakočar Zupančič: "Končno smo država, kot se šika"

Da to vprašanje ni bilo ustrezno naslovljeno in je vplivalo na neodvisno delovanje sodne veje oblasti, je ugotovilo tudi Ustavno sodišče. A sodna veja oblasti je na to opozarjala leta in leta, je pojasnila predsednica DZ. Plača sodnikov mora biti dovolj visoka, da ni koruptivnih tveganj, poleg tega imajo sodniki ustavno prepoved opravljanja drugega dela, je spomnila Urška Klakočar Zupančič. 

Poudarila je, da je sodna veja oblasti pomembna, če kloneta drugi dve veji oblasti. "Resnično moram povedati, da sem res vesela, da so se stvari tukaj premaknile in bom neprestano opozarjala še naprej, če bo prišlo do okrnitve sodniške neodvisnosti. Končno smo država, kot se šika," je sklenila.

Helena Miklavčič je dodala, da sodnice in sodniki ocenjujejo današnje dejanje vlade kot korak v pravo smer, saj da je rast plač sodnikov od leta 2012 naprej občutno zaostajala za inflacijo in dohodki, plače so praktično ostale enake do druge polovice leta 2022. Za realizacijo dogovora ima vlada čas pol leta od odločitve ustavnega sodišča. 

Po novem bodo sodniki plačani precej bolje

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je povedala, da je vlada že januarja ugotovila, da gre za "potencialno neustavno stanje", saj so sodniške plače prenizke, zato je želela zadevo sprva omiliti z interventnim dodatkom za sodnike v višini 600 evrov. Ker je zakonodajno-pravna služba DZ izrazila pomisleke glede zakona, pričakovali pa so tudi nasprotovanje opozicije, so nato vzpostavili dialog glede uvrstitve sodnikov v plačno lestvico.

Sodniki so tako prvi, ki jih je vlada uvrstila v novo plačno lestvico. Najnižje plačana sodniška funkcija bo po novem v 44. plačnem razredu (4.400 evrov bruto), najvišja pa v 67. 

Trenutno najnižje plačani sodniki dobivajo manj kot 2.000 evrov bruto na mesec, je pojasnila ministrica. Zagotovila je še, da je bil dogovor sprejet v skladu z javno-finančnimi zmogljivostmi, zato ni strahu, da državna blagajna povišice plač sodnikom ne bi prenesla.

dezurni@styria-media.si