"Skorajda nimamo spletnih trgovin za nabavo živil, razen nekaj redkih izjem, pa še tiste so trenutno preobremenjene, ljudje so prepuščeni sami sebi," je danes opozorila dr. Emilija Stojmenova Duh, inženirka elektrotehnike z Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko UL.

Naši učitelji in starši niso dovolj digitalno pismeni

Smo še daleč za Estonijo, ki v Evropi velja za najbolj digitalizirano, kar se trenutno kaže tudi v šolstvu. "Digitalne kompetence so učitelji v Estoniji začeli pridobivati že pred desetimi leti, kar je zdaj prišlo do izraza. Naši učitelji in starši pa niso dovolj digitalno pismeni," meni dr. Stojmenova Duh.

Poleg tega se pomanjkljivosti kažejo tudi v digitalni infrastrukturi, Arnes se je recimo prejšnji teden za nekaj časa popolnoma ustavil.

"Vprašanje je tudi, koliko digitalnih vsebin sploh imamo na voljo, poleg tega marsikateri otrok doma nima opreme - tj. računalnika ali tablice -, s katero bi se lahko učil preko spleta," je opozorila. Zato se je po njenem nujno začeti ukvarjati z digitalnimi kompetencami, vsaj tistimi osnovnimi.

Opazila je še, da so digitalne kompetence najslabše prav v občinah, s katerimi imajo veliko dela.

Podjetja bi morala izvajati digitalna usposabljanja

Po drugi strani pa je marsikatero podjetje vajeno dela od doma. "Predvsem to velja za IKT (informacijsko komunikacijsko tehnološka) podjetja. Ostali, ki bi sicer lahko delali od doma, pa tega ne delajo," je dejala strokovnjakinja.

Slovenija Delo od doma: na nekaterih ministrstvih jih od doma dela precej, na drugih nihče

Zato bi se morala podjetja v času na čakanju, ko ne morejo izvajati dela, primerno odzvati in pripraviti digitalna usposabljanja.

Digitalne kompetence za vse

Naša država se je sicer že precej digitalizirala, prav tako tudi podjetja in banke. Uporabljamo lahko recimo mobilne banke, e-davke, digitalni podpis, e-recepte in ostale e-storitve. A veliko ljudi teh storitev še vedno ne uporablja, je poudarila dr. Stojmenova Duh. Zato je nujno, da jih čim prej digitalno opismenimo. 

"Dovolj časa imamo, da ugotovimo, kje se odpirajo nove možnosti. Smo v času priprave nove finančne perspektive, če vsak od nas pogleda in se zamisli, kje in zakaj nastajajo težave, bomo dobili odlična izhodišča. Poleg tega nas bo trenutna kriza naučila, kaj je res pomembno. Prej sem bila recimo dvakrat mesečno v Bruslju, zdaj vidimo, da to sploh ni nujno potrebno."

Dr. Emilija Stojmenova Duh

Tudi raziskovalci ostali brez financiranja

Strokovnjakinja je opozorila tudi, da bodo tudi raziskovalci zdaj ostali brez projektov: "Ne vemo niti tega, kdaj bodo naslednji razpisi, marsikdo bo ostal brez virov financiranja. Nujno je treba razmišljati tudi o ukrepih na tem področju." 

V 4PDIH so sicer brezplačno ustvarili spletno stran, kjer bodo povezali ponudbo in povpraševanje. "To smo naredili prostovoljno, bi pa v prihodnje pričakovali več pomoči države," je še dodala dr. Stojmenova Duh.

Napovedi Šole bodo lahko zaprte do septembra

dezurni@zurnal24.si