Foto: Žurnal24 Suzana Kos (Foto: Zurnal24) Povem kar naravnost, res tudi že z nekoliko zgodovinskega spomina – sesuvanje bančnega sistema in zamrznitev (deviznih) prihrankov sem na svoji koži že doživela. In prav dobro se spomnim, da je na moji hranilni knjižici tedaj pisalo, da za prihranke jamči federacija. Vseeno so mi jih zamrznili, federacija pa je razpadla šele nekaj let po tem.

 Da ne bo pomote – vsekakor ne trdim, da je treba paničariti in iz bank pobirati svoj denar. Sama sem prihranke iz ene slovenske banke pred časom že vzela; a izključno zato, ker sem jih prenesla v drugo, ki je prav tako v domači lasti, in izključno zaradi višjih obrestnih mer.

Motijo izbranci

Niso pa vsi razlogi za premike komitentov enaki. Zgodba bralke, ki je skupaj z možem svoje bančno poslovanje prestavila v eno od bank v tuji lasti, pravi tudi tole: "Moram priznati, da so naju iz NLB pregnali tudi slabo stanje banke, neprestane dokapitalizacije z davkoplačevalskim denarjem in zavedanje, da so dajali izbrancem kredite po bistveno ugodnejših obrestnih merah kot navadnim državljanom."

Dolgoletni guverner in bančnik France Arhar meni, da je ena od glavnih nalog mladega finančnega ministra in novega, prav tako mladega guvernerja predvsem sodelovanje in povrnitev načetega zaupanja v bančni sistem. Da je ta načet, ni dvoma. Kdo je kriv za “povečano sistemsko tveganje” – ali način reševanja ciprske finančne krize ali medijski pritiski ali ugibanja, da bo naša država naslednja, ki bo zaprosila za mednarodno finančno pomoč –, pa niti ni več pomembno.