Pravite, da v Lolito, kjer sva se dogovorili za intervju, zahajate, ker imajo veganski sladoled. Ste veganka?

Ja.

In kaj kot veganka menite ob debatah, ki so se v javnosti odvijale po smrti desetmesečnega otroka veganskih staršev?

Ne verjamem, da zaradi veganske prehrane lahko kdo umre. Jaz sem zdrava, vse se izboljša.

Se vaša otroka prehranjujeta vegansko?

Ne, se preveč bojita (smeh).

Ste se začeli vegansko prehranjevati, ko ste zboleli?

Ne, začela sem počasi, vegetarijanka pa sem bila že prej. Že poročila sem se vegetarijanka, ko sem se malo pozanimala, pa sem videla, da ni dobro niti uživanje živalskih izdelkov. Krava, ki so ji vzeli mladička, zagotovo ne skače od veselja, jaz pa verjamem, da je ta informacija tudi v mleku in da je v vsem energija.

Glede na način življenja si vas bolj kot v mestu predstavljam živeti nekje na podeželju, s hišo in vrtom.

Saj imam vrt, na Pivškem. Včeraj sem bila tam nekaj ur in sem pripeljala domov rdečo peso, blitvo, zeleno, fižolete ...

Kaj pa vaš mož?

On ne dela na vrtu in ima rad meso, vendar ga ne poje veliko.

Čeprav ste vedeli, da bo prišel fotograf, ste na intervju prišli nenaličeni. Igralkam po navadi videz precej pomeni oziroma dajo veliko nase.

Jaz pa dam veliko vase. Bio, kaj hočemo. Nekaj časa staranje lahko prikrivaš, potem pa se je treba sprijazniti s tem, da človek počasi tudi razpada.

Kolegica mi je ob omembi vašega imena dejala: “Nataša Tič Ralijan je življenjska zgodba.” Bi se strinjali?

Saj je vsak človek življenjska zgodba. Če slediš sebi, si polna zgodba, če hočeš biti nekdo drug, pa je ta zgodba čudna.

Bi rekli, da vas je to, da ste preživeli pljučno tuberkulozo, spremenilo?

Zagotovo. Bolezen, smrt ali kakšna druga tragična izkušnja so takšni mejniki, ki jih vsak dobi na pot, ko bi bilo že fajn, da se kaj spremeni. Redki so, ki se spremenijo sami od sebe. Da ne bo pomote, jaz sem oboževala ribe in škampe, ampak sem se odločila, da jih ne bom več jedla, moram pa priznati, da so mi zasmrdeli, ko se mi je spremenila tudi filozofija.


Dobrega komika velikokrat naredijo slabe stvari v življenju. Bi se strinjali?

Enkrat smo se pogovarjali, koliko komikov ima problem z depresijo, seveda pa to ni nujno. Sama to povezujem s talentom, kaj narediš z njim, pa je tvoja odločitev. Gašper (Tič, op. a.) je izjemno luciden in duhovit človek, pa so se mu mogoče vseeno zgodile manj hude stvari kot meni.

Ste si na odru kdaj želeli igrati fatalno žensko?

Da bi si želela igrati določene vloge, ne, sem si pa želela narediti vlogo, s katero bi v filmu upodobila različna starostna obdobja. Veliko igralk si želi biti fatalk, pa naj bodo one, ker so že malo bliže temu. Jaz pa lahko karikiram.

Kakšen tip ženske vam je na odru najbližji?

Tip kokete ali malo bolj eterične, nežne ženske.

Je bila Ana Liza glede na to, da je tekste pisal vaš mož, bolj on ali vi?

Jaz. On me pozna tako dobro, da je vedel, kaj bo prišlo ven. Startal je iz lika italijanske starlete, ki ga je poznal iz oddaj, in si je vanj bolj kot jaz upal vnašati tragičnost, ker pri Ani Lizi v končni fazi gre za tragikomičen lik, saj je nenehno nesrečno zaljubljena.

Je kdaj napisal kaj takega, da tega niste hoteli uprizoriti?

Ne. Grozno je bilo le to, da sem mogoče šele čez dva dni ugotovila, da je nekaj smešno.

Vam je vseeno, za katero politično stranko nastopate kot Ana Liza?

Saj načeloma ne nastopam zaradi strank, ampak zaradi ljudi, ki so tam. Seveda sem bolj svobodomiselna in levo usmerjena ter bolj kot pri katerikoli drugi barvi doma pri zeleni, drugače pa se mi zdi, da je strankarstvo primitivizem naše bele rase – ko se neka stvar izrodi in nastanejo države, meje, simboli, policija in se nekateri na račun tega okoriščajo.


Na poti na intervju sem naletela na nasprotnike istospolnih staršev, ki so zbirali podpise za referendum. Kako kot mati dveh otrok gledate na istospolne starše?

Ljudje to počnejo iz strahu in si mečejo pesek v oči. Pomemben je otrok. In kaj potrebuje otrok? Ali potrebuje mamo in očeta? Potrebuje ljubezen. Lahko odraščaš z mamo in očetom, a če ni ljubezni, svobode, želje staršev, da ti nekaj podarijo, to ni v redu. Če se za otroka odločita dve ženski, mislim, da je to veliko bolj premišljeno. Pri nas je Rimskokatoliška cerkev še precej močna in v krču. Grdo rečeno so cerkve še vedno ustanove strahu. Vera je nekaj lepega in stvar vsakega posameznika.

Ko je že ravno 1. september. Ste danes pospremili otroke v šolo?

Sem. Odpeljali smo se s kolesi, popoldne pa bomo malo proslavili.

Pogosta težava ljubljanskih kolesarjev je, da morajo delati prekrške, če hočejo priti na cilj. Imate tudi sami takšne težave?

Ja, tudi iz naše šole so morali plačati kazni, in to cela družina, pa niso pri denarju. Neumno, mar ne? Kot da bi lastnega človeka oklofutal. Jaz goljufam že tako, da ker živim v Stari Ljubljani, kolesarim po pešconi.

Nekaj šal na račun Cerkve ste kot Ana Liza izrekli tudi na prireditvi Slovenska polka in valček.

Ja, saj so se nekateri tudi razburjali. Vedno se najde kdo, ki ima čas ali voljo.


Ste kot Ana Liza razburili veliko gledalcev? Kaj jih najbolj vznemirja?

Šale na temo Cerkve. Tudi pri Spet doma so se nekajkrat oglašali. Pripombe niso letele name, ampak na Gašperja, ki je bil tekstopisec, čeprav bi tekst lahko odklonila, če bi se mi zdel sporen. Enkrat so se razburjali zaradi šal na račun slovenstva, češ, Slovenci, naši, mi. Mi smo prebivalci tega planeta, nismo Slovenci, moramo gledati na otroke, živali in naravo, ne pa na zastave, simbole. Moramo pomagati človeku, pa če je Slovenec, Američan ali Japonec. Mislim, da je problem naše rase, da si je začela ustvarjati zaloge in si želela vedno več. Zdaj sem bila v Afriki, v Keniji, in ko pomisliš, kaj so belci tam naredili, kako so zasužnjili ljudi, kako je to izprijeno do konca ...

Ravnokar ste prišli z RTV Slovenija, snemate pa tudi nanizanko na Pop TV Trdoglavci. Lahko delate za obe televiziji?

Pa saj delaš za ljudi. Če bi kdo rad, da sem njegova, pa se to plača. Edino, kar je, je to, da z Gašperjem nisva nesla Ane Lize na Pop TV. Včasih se moraš vprašati, ali je neka stvar etična ali pravilna.

Pa bi Ana Liza tam lahko imela svojo oddajo?

Ko je lik enkrat uspešen, ga lahko preneseš marsikam. Razmišljala sva že, kaj če bi Ana Liza kandidirala za županjo ali kakšno stranko (smeh). Ko sva delala Polko in valček, sva razmišljala, da bi šla v nekaj novega, a je bila premajhna stvar in preveč na hitro. Mislila sva narediti tudi neko konkretno oddajo, v kateri ima že otroka in se ji skratka ustvari nov prostor, kar pa je že projekt, a zdaj ni časa, ker je Gašper zelo zaseden.

Trdoglavci pridejo na televizijo 19. septembra. Koliko ste že posneli?

Z Markom Naberšnikom bom delala prvič. Lani smo naredili pilot, zdaj (1. septembra, op. a.) pa imam za sabo dva snemalna dneva zunaj pred poletjem in tri snemalne dneve zdaj.

In kakšen občutek imate?

Zelo me zanima in čakam, da vidim oddajo. Zdaj so še porodni krči in niti nimam vpogleda v lik, vendar moram reči, da sem se zelo dobro ujela s soigralci in ekipo.

In kakšen je vaš lik?

Sem žena šefa policije, ki ga igra Janez Škof, imava pa še sina, ki je tudi policist. Potem imam še svojo zadrugo, v kateri prodajam biostvari, in sem vegetarijanka.

Je to naključje?

Ja, že v osnovi je bilo tako napisano.

Ali spremljate slovenske nanizanke?

Poznam Vrtičkarje in Našo malo kliniko, a ne s televizije, ampak z DVD. Moji otroci jo gledajo in mislim, da znajo kakšne dele tudi na pamet.

Kakšen je tempo snemanja?

Gosto bo, gosto, ker bodo gledališki igralci ob koncih tednov zasedeni. Jaz jeseni delam dve predstavi hkrati. Eno, ki bo komedija, v Špas teatru in eno, ki jo delam s Silvanom Omerzujem, v Slovenskem mladinskem gledališču.

V Mladinskem še niste nastopali. Kje so vas našli?

Robert Prebil, ki igra tam, se je spomnil name. Potrebujejo tak tip igralke, ki ga sami nimajo, pa tudi zasedeni so zelo, tako da so bili res prisiljeni vzeti eno od zunaj. Jaz sicer ne silim ravno v te hiše, da ne bi kateri česa odvzela.

Nekoč ste rekli, da bi si, če bi imeli na voljo izpolnitev treh želja, zaželeli mir v svetu in v sebi, eno željo pa bi privarčevali za hude čase. Že veste, kakšna bi bila?

Da bi se vsi začeli zavedati.