To zatrjuje Martin Novšak, direktor družbe GEN energija, ki je pred tremi leti pričela z analizami in študijami o upravičenosti drugega bloka krške nuklearke. Slovenija bi po njihovem prišla do za okolje malo obremenjujoče energije za naslednjih nekaj desetletij. Študije sicer upoštevajo, da bi prvemu bloku obratovanje podaljšali do leta 2043, zgradili pa bi tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. NEK 2 bi sicer predvidoma obratoval 60 let.

DZ mora dati zeleno luč
Če bi DZ še letos sprejel ustrezno odločitev, bi NEK 2 lahko komercialno pričela obratovati leta 2020, po štirih letih gradnje, napoveduje Novšak. Na leto bi po izračunih, v omrežje prispevala med osmimi in 12 milijardami kilovatnih ur elektrike. Za primerjavo, prvi blok NEK-a letno v povprečju proizvede 5,6 milijard kWh, oziroma okoli 40-odstotkov slovenskih potreb, ki pa iz leta v leto naraščajo.

Na iztrošeno gorivo bi greli prestolnico
Oba bloka bi se dopolnjevala, saj bi bil reaktor NEK 2 tretje generacije in bi kot tak lahko znova koristil tudi že iztrošeno gorivo, ki ga sedaj proizvaja prvi blok. S tem bi bilo tudi manj težav pri skladiščenju jedrskih odpadkov. NEK 2 bi lahko uporabili tudi kot vir za ogrevanje na daljavo bližnjih mest Krško, Brežice in Novo mesto, dolgoročno pa tudi Ljubljane.

Gradili bi tudi Slovenci
Projekt NEK 2 pa je tudi naložba, ki bo imela ugoden vpliv na naše celotno gospodarstvo. To bo, tako Špiler, najcenejša alternativa za proizvodnjo pasovne energije, NEK 2 pa bo med gradnjo in obratovanjem zagotavljala tudi več tisoč delovnih mest. Ta čas se bodo lahko v projektiranje, gradnjo ter proizvodnjo in montažo opreme vključevala tudi naša podjetja. Vse to bo imelo pozitivne učinke na razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.