Računsko sodišče je revidiralo pravilnosti poslovanja MOL med letoma 2007 in 2010, osredotočili so se na prodajo in menjavo zemljišč. Računsko sodišče je MOL izdalo priporočilo za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa niso zahtevali, saj so bile že med revizijskim postopkom odpravljene razkrite nepravilnosti, kjer je bilo to mogoče.

Naknadne ocene

Med letoma 2007 in 2010 so na MOL tako med drugim prodali ali odsvojili osem zemljišč v skupni vrednosti okoli treh milijonov evrov. Cenitve zemljišč pa pred prodajo niso opravili. "V enem postopku prodaje zemljišč v vrednosti 6.825.256 evrov sta bili cenitvi na dan sprejema posamičnega programa starejši od šestih mesecev," so še zapisali.

Nepravilnosti je še več. Tako je MOL v letih 2008 in 2009 v dveh postopkih menjave odsvojila zemljišča v skupni vrednosti 550 tisoč evrov, čeprav je razlika med zamenjanimi zemljišči znašala več kot 20 odstotkov.

"Zemljišč v skupni vrednosti 892.860 evrov ni vključila v program prodaje finančnega in stvarnega premoženja za leto 2007, zemljišč v skupni vrednosti 3.360.056 evrov ni vključila v načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leta 2008, 2009 in 2010, zemljišče v vrednosti 41.700 evrov je vključila v načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leti 2008 in 2009 šele po sklenitvi pogodbe, v osmih postopkih ni sprejela posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem, v 11 postopkih ga je sprejela po začetku razpolaganja, v 13 postopkih pa posamični program ni vseboval vseh predpisanih sestavin," so še ugotovili na Računskem sodišču RS.

Nadzor: da ali ne?

Predlog. Šoltes meni, da bi morala država nadzorovati občine pri prodaji zemljišč nad določenim zneskom, tako kot ministrstvo za finance nadzoruje zadolževanje občin. Janković se s tem ne strinja: “Mislim, da to ni potrebno. Nimam pa s tem nobenih težav.” Dodal je, da bi lahko tak predlog pomenil, da zaposleni na lokalni ravni ni vreden zaupanja, zaposleni na državni ravni pa.