Slovenija bo letos beležila 1,4-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 0,7-odstotno rast, je napovedala Evropska komisija.

Javnofinančni primanjkljaj pa se bo po njeni napovedi letos znižal na 4,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 3,8-odstotka BDP. V obeh primerih je položaj Slovenije slabši od povprečja v območju evra.

Še leto in pol časa za znižanje

Slovenija je – kot velika večina članic Unije – v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Rok za njegovo zmanjšanje pod tri odstotke BDP, kar kot zgornjo mejo opredeljujejo evropska pravila, je leto 2013.

Javni dolg Slovenije bo po napovedih komisije sicer še vedno bistveno pod povprečjem območja evra, a le nekoliko pod referenčno mejo 60 odstotkov BDP, saj vztrajno raste. Letos naj bi znašal 54,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa 58,1 odstotka BDP.

Raste tudi stopnja brezposelnosti, čeprav je še vedno pod povprečjem območja evra. Slovenija bo po napovedih komisije letos beležila 9,1-odstotno brezposelnost, prihodnje leto pa 9,4-odstotno, medtem ko je bila ta lani še 8,2-odstotna.

Vse več brezposelnih

"Za nas je pomembno, da Evropska komisija prvič pravi, da je njihova ocena letošnjega primanjkljaja za Slovenijo precej nižja, kot je bila še jeseni," pa je povedal minister in spomnil, da je komisija jeseni napovedovala 5,3-odstotni primanjkljaj. Lani je bil primanjkljaj po oceni komisije 6,4-odstoten.

Komisija je v tokratni napovedi upoštevala ukrepe, ki jih je vlada predlagala v zakonu za uravnoteženje javnih financ. "Tisti ukrepi, kjer mi uravnavamo porabo tudi z zmanjševanjem materialnih stroškov in investicij, niso bili upoštevani, tudi zaradi tega, ker proračun za prihodnje leto še ni sprejet in ga še nismo začeli pripravljati," pa je povedal finančni minister Janez Šušteršič.

Prepričan je, da bo Slovenija prihodnje leto dosegla cilj in znižala javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP. "Mislim, da bo tudi generalna ocena Evropske komisije ta, da smo po treh letih, ko je primanjkljaj praktično iz leta v leto enak, uspeli trend zelo odločno obrniti navzdol," je povedal.

Hkrati je po Šušteršičevem mnenju zelo pomembno tudi, da je razlika med primanjkljajem, ki ga ocenjuje Bruselj, in našimi cilji nastala predvsem zaradi nižje ocene prihodkov s strani komisije.

Ta namreč letos pričakuje za pol odstotne točke nižjo rast BDP kot Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), napoved slednjega pa je vlada upoštevala pri svoji oceni prihodkov. "Kaj se bo tu zgodilo, bomo še videli tekom leta. Zaenkrat je to ena od običajnih razlik, ki se v napovedih vedno pojavijo," je še dejal Šušteršič.