V državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o predlogu spremembe kazenskega zakonika, s katero poslanci NSi predlagajo ukinitev zastaralnih rokov. Meira Hot, podpredsednica parlamentarnega odbora za pravosodje, ki je organiziral današnjo javno predstavitev mnenj, je uvodoma izpostavila, da želijo pridobiti širši nabor mnenj o predlogu za ukinitev zastaralnih rokov za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Izpostavila je številna pomembna vprašanja, povezana s to tematiko: kako taka kazniva dejanja vplivajo na dolgoročno duševno zdravje žrtev, kako starost žrtev vpliva na njeno sposobnost soočenja s kaznivim dejanjem, ali bi bilo treba spremeniti model prisile pri tovrstnih kaznivih dejanjih in podobno.

Cilj: Da dejanje čim prej prijavijo

Foto: Saša Despot Andreja Katič Pravosodna ministrica Andreja Katič je v uvodnem nagovoru izpostavila, da delovna skupina pri ministrstvu pripravlja širše spremembe kazenskega zakonika, tudi v povezavi s spolnimi delikti. Sama je naklonjena temu, da bi v Sloveniji od sedanjega modela ne je ne prešli na model da je da.

Samo podaljšanje zastaralnih rokov s sedanjih 20 ali 30 let pa ne bo prispevalo k izboljšanju položaja žrtve in ne bo rešilo vprašanja dokazovanja, je ob tem opozorila Katičeva. "Naš cilj bi moral biti, da žrtve kaznivo dejanje čim prej prijavijo," je dejala in še posvarila pred hitrim in parcialnim spreminjanjem zakonodaje.

Prvopodpisani pod pobudo za ukinitev zastaralnih rokov, poslanec NSi Matej Tonin je poudaril, da podpira celovite rešitve, ki jih pripravlja pravosodno ministrstvo. Predlog njihove poslanske skupine pa vidi kot komplementaren tistemu, kar delajo na ministrstvu.

Pozval je k podpori njihovemu predlogu, ki ga vidi kot "jasno sporočilo, da smo družba, ki ima ničelno toleranco do tovrstnih dejanj".

Kritičen do predloga pa je bil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar v imenu odvetniške zbornice. Med drugim je menil, da za tako spremembo ni potrebe, temveč se je zavzel za bolj enakomerno porazdelitev bremena med žrtvijo in storilcem. S sprejemom koncepta v da je da pa bi po prepričanju odvetnika odprli vrata za lažne ovadbe.

Odprava zastaranja ni dovolj

Violeta Neubauer iz Ženskega lobija je opozorila, da "odpraviti zastaralne roke pri vseh kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost pravzaprav ne vodi k temu, da žensk z izkušnjo teh oblik nasilja ne bi bilo strah prijaviti nasilje in da bi policija, tožilstvo in sodišča, pa tudi odvetniki spremenili način dela tako, da se žrtve ne bi več doživljale sekundarne viktimizacije".

Da odprava zastaranja ni dovolj, temveč je treba spremeniti tudi prakso, je opozorila tudi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo. "Še vedno se tudi na sodišču govori, kako je rekla ne, mislila pa da, kako če ne bi tega hotela, se ne bi tako oblekla. Še vedno se meni, da imajo pedofili le zelo radi otroke. Izobraževanje in ozaveščanje ni dovolj. Treba je tudi spremeniti zakonodajo, takoj in zdaj," je ocenila.

Predlog o nezastaranju pregona za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost podpirajo v Združenju proti spolnim zlorabam. "To je le eden izmed potrebnih ukrepov na področju preprečevanja in pregona kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost," je dejala Manca Bizjak.

dezurni@zurnal24.si