Sinoči je bil vrhunec meteorskega roja Perzeidov, ki so letos še posebej zanimivi, saj zaradi gravitacijskega vpliva Jupitra Zemljina orbita potuje bližje jedru meteoridnega vlakna, kjer je njegova gostota večja.
Posamezni utrinki so običajno vidni manj kot sekundo. Posebej zanimivi so svetlejši, imenujemo jih bolidi, ko dosežejo ali celo presežejo svetlost Venere
Kometi med svojim letom v vesolju za seboj puščajo različne pline in trde delce. Ti so lahko po pojasnilih predsednik Astronomskega društva Orion Igorja Žiberne veliki vse od nekaj mikronov pa do večjih skal, ki so sicer zelo redke. Delci, ki ostanejo za kometom, se imenujejo meteoroidi, pas delcev pa meteoroidno vlakno. Ko Zemljina orbita prečka tako vlakno, meteoridi pogosteje letijo skozi Zemljino atmosfero. Tak meteorid imenujemo meteor, če pa pade na Zemljino površje, govorimo o meteoritu.
Ko opazujemo meteoride, se zdi, da vsi izhajajo iz istega mesta. Tako navidezno točko imenujemo radiant. Meteorske roje poimenujemo po ozvezdju, v katerem se nahaja radiant opazovanih meteoritov. Perzeidi imajo radiant v ozvezdju Perzeja, je nastanek imena avgustovskega meteorskega roja razložil Žiberna.
Perzeidi, ki bodo v Zemljino atmosfero vstopili s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo, so torej meteoridi, ki jih za seboj pušča matični komet 109P/Swift-Tuttle. Odkrili so ga že leta 1862, njegova obhodna doba okoli Sonca pa je 133 let. Zemlja vsako leto med 12. in 13. avgustom prečka tirnico matičnega kometa, zato se število meteorjev v tej noči poveča.
Zakaj sploh vidimo utrinke?
Ko meteorid prileti v zgornjo plast zemljine atmosfere, ionizira atome, ki zasvetijo. To nato vidimo kot svetlo sled oziroma utrinek. Če bi te sledi natančno opazovali, bi videli tudi različno obarvanost, ki jo določajo različni plini, prisotni v atmosferi in nebesnih telesih. Obarvanost se najlepše vidi na fotografijah nočnega neba, je povedal Žiberna.