Protikrizni ukrepi. Izmed 26 zakonov na vladnem semaforju izhodne strategije sta bila dva v pristojnosti Lahovnikovega ministrstva.
1:0 Zakon o ustanovitvi Urada RS za varstvo konkurence in varstvo potrošnikov ni prišel niti do druge faze, pripravljeno je le delovno besedilo.
2:0 Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, ki prinaša poenostavitve delitve dobička med delavce, je prišel v državni zbor. Poslanci koalicijske SD so ga dopolnili tako, da bi bila delitev dobička obvezna in ne več prostovoljna, kot je predlagal Lahovnik. Tako popravljen zakon je bil nato sprejet, a je državni svet izglasoval veto. V drugo ga državni zbor ni potrdil.
Sestanek. Šefi koalicijskih strank naj bi imeli navodilo, naj vsak dobi soglasje vsaj od treh primernih kandidatov za naslednika Mateja Lahovnika. Po neuradnih informacijah naj bi se v nedeljo sestali na neformalnem sestanku, kjer bo vsak predlagal svojega favorita za gospodarskega ministra. Če se bodo o kandidatu uskladili, bo njegovo ime najverjetneje znano že v ponedeljek, sicer se bo krog pogajanj ponovil.
Besede, premalo dejanj
Imen, ki v javnosti krožijo kot možni kandidati za novega ministra, je veliko (nekaj jih objavljamo v dejstvih), zato smo strokovnjake in bivše ministre povprašali za mnenje, katere so bile največje napake, ki jih je zagrešil Lahovnik in ki jih novi minister ne bi smel ponavljati. “To, da krožijo vsa mogoča imena, kaže na to, kako težko bodo našli novega ministra, ker nihče sposoben ne želi prevzeti tega resorja,” pravi Robert Golob, ki se je tudi omenjal kot možni kandidat.
Javno mnenje je bilo sicer na Lahovnikovi strani; na zadnji lestvici najbolj priljubljenih politikov v Sloveniji je med ministricami in ministri dobil najvišjo oceno. Kolegi mu priznavajo, da zna z mediji in da zna poskrbeti za dobro javno podobo. Na drugi strani pa ne manjka očitkov. Posebej kritična sta njegova predhodnika. “Ko je bil še kandidat za ministra, je na zaslišanju v parlamentu poudarjal, kako bo razbremenil gospodarstvo. Zgodilo pa se je ravno nasprotno, s trošarinami na energente je denimo podjetja še bolj obremenil,” je bil oster Andrej Vizjak. “Matej Lahovnik ni talent za ministra. Je odličen ekonomist, odličen komentator; jaz sem mu svetoval, naj se vrne na fakulteto,” pa nam je povedal nekdanji šef gospodarskega resorja Maks Tajnikar.
V javnosti že krožijo imena kandidatov, ki bi lahko na ministrstvu za gospodarstvo nasledili Mateja Lahovnika.
• Darja Radić, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo. Možnosti ni zanikala.
• Janez Kopač, direktor direktorata za energijo. Možnosti ni zanikal.
• Marko Jaklič, ekonomska fakulteta. Položaj ga ne zanima.
• Drago Fabjan, pomočnik predsednika uprave Cimosa. Položaj ga ne zanima.
• Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica uprave Prve Group. Špekulacij ne želi komentirati.
• Vasilij Prešeren, izvršni direktor za investicije v Slovenski industriji jekla. Možnosti ni zanikal. Obstaja tudi možnost, da bi gospodarsko ministrstvo začasno kot vršilci dolžnosti vodili minister za razvoj Mitja Gaspari, finančni minister Franc Križanič ali državna sekretarka z ministrstva za gospodarstvo Darja Radić.
Lahovnik je bil sicer eden od bolj gorečih zagovornikov gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, nasprotoval je dokapitalizaciji NLB z davkoplačevalskim denarjem in bil proti državnemu reševanju gradbincev.
Janez Prašnikar, ekonomska fakulteta: "Njegovi ukrepi z omejevanjem tako imenovanih tajkunskih kreditov so naredili več škode kot koristi. Večini ljudi so bili ti ukrepi všeč, podjetjem pa so večinoma škodili, ker so takrat res potrebovala reprogramiranje posojil."
Andrej Vizjak, nekdanji minister za gospodarstvo: "Opazil nisem nobene sistemske spremembe, ki bi jo vpeljal Lahovnik. Ali ni imel koncepta ali ga pač ni udejanjil. Veliko je bilo zgolj všečnih ukrepov. Tudi na ministrstvu si ni oblikoval neke močne ekipe, ki bi mu bila v oporo."
Jože Mencinger, ekonomski inštitut pravne fakultete: "Za te krizne čase je bilo njegovo delo kar uspešno. Zdaj je zelo težko govoriti o razbremenitvah. Vsi bi vse razbremenili, davke bi zniževali, uvajali olajšave, denarja pa ni. Včasih se zdi, da želi nekdo kot perpetuum mobile narediti, da bo vse teklo samo od sebe. Prednjačijo pa predlogi opozicije, ki so povsem nestvarni. Tega se ne da narediti."
Maks Tajnikar, nekdanji minister za gospodarstvo: "Pri njem je bilo malo zelo konkretnih akcij. Pogosto se je spuščal v neka druga področja, nekaterih nalog pa sploh ni naredil. Zanemarjal je malo gospodarstvo, premalo je naredil za zagon tistih najboljših podjetij, ki bi lahko naredila preboj."
Borut Bratina, ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor: "Njegovi ukrepi niso bili posebno učinkoviti, bolj so bili populistični. Omejevanje plač v podjetjih v državni lasti je bilo recimo v javnosti zelo dobro sprejeto, v gospodarstvu pa je ustvarilo le nemir."