"Obvezno cepljenje je treba ukiniti, gre za pravno kategorija, ki pomeni obliko prisile. Potrebno je priti do družbenega konsenza kaj je obvezno in kaj priporočljivo," pravi Marko Vudrag iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je prepričan, da bi moralo biti cepljenje predvsem priporočljivo.

"Gre za zelo zahtevno spremembo, ozavestiti je treba široko populacijo, ljudje morajo sami sprejeti dejstvo, da je cepljenje zanje koristno," dodaja Vudrag, ki se zavzema tudi za to, da bi bila za vso populacijo zagotovljena (krita iz zdravstvenega zavarovanja) tudi cepljenja proti pnevmokokim boleznim, klopnemu meningoencefalitisu (KME) in HPV.

 Vlada spreminja zakon

V letošnjem načrtu vlade je (ponovno) sprememba Zakona o nalezljivih boleznih. Izhodišča za spremebo zakona na ministrstvu pripravljajo že nekaj let saj skušajo najti ureditev, ki bi zagotavljala najvišjo stopnjo precepljenosti, torej precepljenost, ki je vsaj 95-odstotna.

Na ministrstvu pravijo, da bodo pri spremembi zakonodaje prisluhnili tako strokovnjakom, kot  javnosti. Nasprotniki cepljenja, organizirani v Društvu za svobodo odločanja SVOOD se zavzemajo za spremembo zakona, po kateri bi zdaj obvezna cepljenja postala prostovoljna, oziroma bi se starši lahko sklicevali na ugovor vesti.

Kakšne bodo smernice ministrstva, ali bodo nekatera cepljenja postala neobvezna in kakšne bodo opredelitve, če bo cepljenje postalo priporočljivo, še niso sporočili.

ZDA: necepljeni ne morejo v vrtec

"Znani so primeri nekaterih drugih držav. V ZDA so cepljenja priporočena, ne pa obvezna, vendar bi temu rekla obvezna cepljenja z določenimi izjemami. Necepljeni se ne morejo vpisati na fakulteto, otroci ne morejo v vrtec, šolo...Šole in vrtci namreč nočejo prevzeti odgovornosti, če bo necepljeni otrok prinesel recimo ošpice, zato tega otroka ne sprejmejo," razlaga Breda Zakotnik iz ljubljanske Pediatrične klinike. Nekatere evropske države k ceplejnju stimulirajo tudi z bonusi pri zdravstvenem zavarovanju, Avstralija pa bo za starše necepljenih otrok poostrila pridobivanje davčnih olajšav.

Zakotnikova poudarja, da je bilo pri nas cepljenje vedno obvezno, zato miselnosti, ko bi se zavedali, da je cepljenje nekaj koristnega, nismo razvili.
"Drugje se zavedajo, da je to nekaj, kar jim zdravstveni sistem ponujaja kot bonus," pravi Zakotnikova in navaja primer Avstrije.

"V Avstriji, kjer je cepljenje priporočeno, je precepljenost izjemno dobra, ker se tam zavedajo tega, da so cepljenja, zelo pomembna. Pri nas o tem dolga leta ni nihče razmišljal, niti zdravniki, niti bolniki, država je tako naročila in tako si naredil," pravi pediatrinja.

"Lomila se bodo kopja, pojavljale se bodo epidemije"

"Nič slabega ne vidim v spremembi zakonodaje, vendar bo moral biti poseg zelo premišljen, z ustrezno podporo," pravi Zakotnikova, Vudrag pa dodaja, da se bodo glede spremembe zakona zagoto še lomila kopja in "bo prišlo do velikih težav, tudi epidemij," oba pa se strinjata, da je sedanja situacija na področju glede cepljenja slaba. 

"Trenutno imamo zakonsko obvezno cepljenje, vendar teh zahtev ne izpolnjujejo niti nasprotniki cepljenja, niti zdravniki, saj imajo več težav, če kršitelja prijavijo, kot če ga ne, kar je nesmisel," razlaga pediatrinja.

Med obvezna cepljenja v Sloveniji sodijo cepljenja proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemufilusu influence b, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Brezplačno je mogoče cepiti dojenčke proti pmevmokoknim okužbah in deklice proii HPV, dodatna cepljenja pa so še proti tuberkulozi in rotavirusnim okužbam ter meningokoknim okužbem, noricam, gripi in klopnemu meningoencefalitisu.

sergeja.hadner@zurnal24.si