"Kar navajate že v naslovu, da so otroci nenehno lačni in da se mamica že deset dni ni najedla, nas je pretreslo," se je na zgodbo samohranilke, ki smo jo objavili pred dvema tednoma, odzvala vodja programov pri Rdečem križu Slovenije (RKS) Ema Verbnik. Sprašuje se, kako je to mogoče glede na vse humanitarne organizacije in akcije, ki v zadnjem času nenehno potekajo na področju zbiranja hrane. Omenjeni materi so sicer pomoč takoj ponudili na Zvezi prijateljev mladine Slovenije, kjer so nam njeno zgodbo posredovali.

Pomoč za vse lačne

Verbnikova opozarja, da pri njih vedno poskrbijo za lačne, nudijo jim izredno pomoč. "Pomoč nudimo vsem, ki nimajo urejenega statusa, prav zato, ker je drugje ne morejo dobiti. To so tudi ljudje brez statusa," pojasnjuje. Pomoč nudijo vsem, ki imajo tako nizke dohodke, da nimajo za preživetje – upokojencem, brezposelnim, zaposlenim brez plače, enostarševskim družinam.

"Prosilci morajo prinesti osebni dokument, odrezek pokojnine ali plačilni list ali odločbo centra za socialno delo (CSD) ali odločbo otroškega dodatka, v skrajnem primeru bančni izpisek," našteva Verbnikova. Hkrati opozarja, da je sistemsko reševanje socialnih stisk naloga države, ne pa humanitarnih organizacij in dobrodelnih akcij, kar se zadnje čase dogaja. "In država te z veseljem 'zlorablja', da ne opravlja svoje naloge. Prejemniki celo od humanitarne pomoči državi plačujejo davek!" je ogorčena.

Reševanje trenutnih stisk

"Stiska s hrano je samo vrh ledene gore. V resnici družina ne more pokrivati najosnovnejših stroškov," opozarja Matic Podržaj iz Slovenske karitas. Prejemniki njihove pomoči so vsi, ki so v materialni stiski. S pogovorom poskušajo ugotoviti, kako bi lahko pomagali, velikokrat se povežejo tudi z drugimi organizacijami. Velikokrat je njihova pomoč dopolnilnega značaja ali reševanje trenutnih stisk. Tudi njihova pozornost je usmerjena predvsem na tiste, ki "padejo iz državnega sistema pomoči" in jim CSD ne morejo pomagati. Za daljše prejemanje pomoči je treba prinesti ustrezna dokazila.