Računsko sodišče je ob reviziji ugotovilo, da je bil postopek priprave proračuna učinkovit le deloma. Največja težava je, da so novi pravni akti, ki jih je pri pripravi vlada upoštevala prvič, med seboj neusklajeni. Zato tudi ni povsem jasno, kakšne so pristojnosti in odgovornosti vlade in ministrstev.

Ob tem sodišče opozarja predvsem na vlogo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki bi moral imeti funkcijo nevtralnega in neodvisnega napovedovalca makroekonomskih indikatorjev, ne bi pa smel sodelovati pri kreiranju fiskalne politike, kar iz predpisov ni jasno razvidno.

Prav napovedi Umarja so vplivale na višji proračunski primankljaj, saj je ta upošteval "bolj optimistične napovedi, kot so se potem izkazale za resnične, zlasti glede prihodkov". To se je poznalo pri davkih, ki predstavljajo 90 odstotkov proračuna, nenatančni pa so bili tudi pri napovedi črpanja evropskih sredstev.

Zaveze vlade niso jasne

Da bo vlada konsolidirala javne finance, se je zavzela v paktu stabilnosti in rasti, v katerem je tudi fiskalno pravilo. A obveze v primeru slabše gospodarske rasti niso dovolj trdne, ugotavlja Šoltes.

Ob tem opozarja, da bi, če bi fiskalno pravilo dosledno uporabljali, dolgoročno zagotovilo vzdržnost javnih financ in povečalo proticikličnost fiskalne politike, kar je pokazala tudi njihova simulacija.

Ne samo pravilo, potrebujemo tudi nadzor in sankcije

Vendar sama uvedba fiskalnega pravila ni dovolj. Treba je določiti mehanizme uveljavljanja, torej korektivne mehanizme, sankcije ter formalni nadzor neodvisnih organov, medijev in javnosti. Ne nazadnje pa je potrebna "tudi volja nosilcev oblasti za spoštovanje pravila", opozarja Šoltes.