Po spletu kroži verižno pismo z  naslovom Gre za življenje! Bralec nas je opozoril, da gre za neprimerno zavajanje, saj se poziva k zbiranju krvi za moškega, ki bolezni na žalost ni premagal in ji je podlegel.

Ko smo pismo prejeli tudi v uredništvu – prišlo je iz preverjenega naslova uradne ustanove, s katerega dnevno prejemamo elektronsko pošto –, smo se odločili zadevo preveriti.

Pismo poslal v dobri veri, dobil pa jih je po glavi

Bralec nam je namreč zaupal svojo prigodo. Pismo je prejel že pred enim mesecem in ga v dobri veri, da bo nekomu pomagal, posredoval naprej. Naslovnike je skril, tako da niso mogli videti, kdo vse je pismo prejel. Tega žal ni naredil naslednji, ki je posredoval njegovo pošto. Zato so zgroženi prejemniki pisma odgovore naslovili na našega bralca.

Nekateri so bili sicer vljudni in so želeli le obvestiti, da gre za pomoto. "Vem, da tega ne počnete nalašč, vendar pa vas vse lepo prosim, da nehate pošiljati nepreverjena verižna pisma naprej. Za Uroša Potočnika je žal že prepozno, že 5 let je mrtev, in njegova žena Mateja si ne zasluži, da bi prejela (po naključju) tole pismo…," je bilo eno bolj vljudnih. "Raje preverite, kaj pošiljate! Da vas ni sram!", "A… a lahko malo pogledate, kaj pošiljate, Uroš Potočnik je 16.8.2007 UMRL!" pa so bili pogostejši odzivi. Tistih z neprimernimi kletvicami in imeni ne bomo naštevali ...

"Tudi jaz sem mail takoj posredoval in dobil val ogorčenja nazaj in mi je skoraj pol dneva šlo samo za opravičevanja. Žalostno je, da je nauk te zgodbe pač brigaj se zase. Ne vem, ali te je kdo želel nasankati ali je res prišlo do napake. Ne sekiraj se, gremo dalje!“ pa je zapisal tisti, ki je pismo posredoval brez skritih naslovov.

Zavod samoiniciativnih akcij vabljenja krvodajalcev ne podpira

S pismom so seznanjeni tudi na Zavodu RS Za transfuzijsko medicino, saj se nanje obračajo nekateri prejemniki sporočila, ki preverjajo vsebino. "Konkretno sporočilo, ki znova kroži naokoli in o katerem sprašujete, je staro okoli pet let in ni več aktualno. Prejemnike sporočila prosimo, da ga ne posredujejo naprej in o tem obvestijo tudi tistega, ki jim je obvestilo poslal," pravi strokovni direktor zavoda Primož Rožman.

Rožman nam je še pojasnil, da je v Sloveniji za oskrbo s krvjo zadolžena transfuzijska služba, ki ob pomanjkanju krvi (oz. pomanjkanju določene krvne skupine) sama ustrezno ukrepa: "Iz tega razloga načeloma ne podpiramo samoiniciativnih akcij vabljenja krvodajalcev, ki niso usklajena s transfuzijsko službo in Rdečim križem, čeprav so dobronamerne".

Gre za nepotrebno izpostavljanje elektronskih naslovov

Verižna pisma so stara toliko kot sam splet, je pojasnil Gorazd Božič, vodja centra za posredovanje pri omrežnih incidentih pri SiCERT. "V tem primeru ne gre za neko goljufijo v smislu spletne varnosti," pravi in dodaja, da so taki primeri sicer bili v devetdesetih letih, kot denimo verižna pisma v slogu "catch the cash", ko si se dodal na lestvico in plačal tistemu, ki je bil prvi na spisku. " Ljudje so kmalu spregledali, da gre za bedarijo, sprejeli pa smo tudi zakonodajo," pojasnjuje Božič.

Prepričan je, da se verižna pisma po navadi pojavljajo, da vzbujajo sočutje (običajno gre za otroke, ki imajo raka, družina pa si ne more privoščiti zdravljenja). "Če mail prepošlješ naprej, bo neko veliko spletno podjetje nakazalo pol dolarja ali dolar za zdravljenje – to je čisti nateg," opozarja Božič. "Tukaj ne gre za varnostni problem, gre za nepotrebno izpostavljanje elektronskih naslovov, kar je bolj neprevidnost tistega, ki zadevo prepošlje naprej."

Božič pa opozarja tudi na psihološki vidik prepošiljanja verižnih pisem. Sprašuje se namreč, kam pridemo, če kaznujemo tiste, ki pošto dobronamerno pošljejo naprej. Po njegovem je sicer neustrezno, da se o verodostojnosti vsebine prej ne pozanimajo. "Če jih križamo, s tem po svoje tudi ubijamo človeško dobroto. Vsak bo potem pomislil, da gre za nekaj sumljivega in tega ne bo nikoli več počel," je prepričan. Morda pa bo ravno zaradi tega nekdo ostal brez še tako potrebne pomoči.

Celotno pismo lahko preberete tukaj