Epidemija se nagiba v smer, v katero si ne želimo - opaziti je porast okužb po državi, ponovno je veliko okuženih v skupini, ki pogosteje potrebuje bolnišnično oskrbo, pritisk na bolnišnice spet narašča, je povedala vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar. 

V četrtek so v Sloveniji opravili 5.502 PCR testov in potrdili 937 okužb z novim koronavirusom, kar je 21,5 odstotka več od kot prejšnji četrtek. 

Trend zmanjševanja oddelkov za zdravljenje bolnikov s covidom-19 se tako po njenih besedah zaustavlja, kar pomeni, da zdravniki ne bodo mogli odpirati ostalih elektivnih dejavnosti v bolnišnicah. "Ne gre samo za to, da bi bili bolniki s covidom-19 edina omejitev za sproščanje elektivne dejavnosti. Zavedati se moramo, da majo t. i. bele cone, kjer ni bolnikov s covidom-19, v takšni situaciji več vdorov na oddelke," je pojasnila Logarjeva. Na oddelek lahko namreč pridejo bolniki, ki so asimptomatski ali so še v fazi inkubacije, tako pa se ljudje, ki so že hospitalizirani, v bolnišnicah dodatno okužijo z novim koronavirusom. 

Kaj je krivo za porast okužb?

Logarjeva je dejala, da v zadnjih desetih dneh v šolah niso opazili bistvenega porasta okužb, "stanje je podobno, kot je bilo, preden so se srednješolci začeli vračati po modelu C", podobno ne opažajo bistvenega porasta po sproščanju gostinske dejavnosti v rumenih območjih. "Najverjetneje gre za večjo pojavnost različnih variant virusa, predvsem angleške variante, za katero vemo, da se hitreje širi in je bolj kužna," je dejala Logarjeva.

Poleg tega opažajo tudi, da se na oddelkih za intenzivno terapijo povečuje število oseb, ki se vračajo iz držav bivše Jugoslavije, kjer so bili na obisku pri svojcih. Zato je Logarjeva pozvala vse, ki se vračajo z obiskov, naj bodo še posebej previdni, upoštevajo vse ukrepe in se testirajo že ob najmanjšem sumu na okužbo.

Cepljenje z AstraZeneco se nadaljuje

Stvar, ki jo imamo na voljo in vemo, da je poleg splošnih ukrepov učinkovita pri premagovanju epidemije, pa je po besedah Logarjeve cepljenje. "Na srečo je EMA potrdila to, v kar smo bili strokovnjaki že prej prepričani - da je tudi cepivo AstraZenece, kar se tiče tvorbe in nastanka krvnih strdkov, varno in da tveganje ni večje, kot je sicer v splošni populaciji," je poudarila.

Kljub temu pa EMA še vedno zahteva, da se spremlja pojav neželenih učinkov po cepljenju ter da so vsi cepljeni obveščeni, kdaj je treba obiskati svojega zdravnika. "Treba je biti dodatno pozoren na pojav težjega dihanja, bolečin v prsih, pojav modric, krvavitev, bolečin v nogah, ki tudi dodatno otekajo," je naštela Logarjeva.

Po njenem mnenju je treba najprej cepiti starejše in tiste, ki imajo večjo verjetnost težjega poteka zaradi pridruženih bolezni. "Na ta način bomo omogočili, da skupine, pri katerih ni tako velikega tveganja za težji potek, lahko prej pričnejo z normalnim načinom življenja in da se bodo lahko dodatni ukrepi pričeli čim prej sproščati," je dodala.

Švedska in Norveška pri začasni prekinitvi cepljenja vztrajata

Vseeno pa Švedska in Norveška vztrajata pri začasni prekinitvi cepljenja z AstraZeneco, ker preučujeta resne stranske učinke. "Neželeni učinki, o katerih so poročali predvsem Norvežani, manj Švedi, so podobni kot tisti, o katerih so poročali tudi Nemci. Seveda potrebujejo dodatno pozornost," je dejala strokovnjakinja.

"EMA se je opredelila, da v tem trenutku ni mogoče reči, da gre za neposredno povezavo s cepljenjem, ne morejo pa tega izključiti. Zato je potrebno dodatno spremljanje neželenih dogodkov," je poudarila, a dodala, da so ocenili tudi, da trenutno tveganje za to, da zbolimo za covidom-19 in imamo pri tem zaplete, ki se ravno tako lahko kažejo s krvavitvami oziroma s pojavom trombemboličnih dogodkov, bistveno večje, kot je tveganje, da do tega pride po cepljenju.

Z AstraZeneco bi cepili tudi starejše od 65 let

Strokovna skupina je že pred časom podala mnenje, da bi se glede na dostopne podatke tudi v Sloveniji starostna meja 65 let umaknila in bi s tem cepivom cepili tudi starejše. "V preiskavi, ki je bila opravljena v VB, kjer so primerjali učinkovitost cepiva AstraZenece z učinkovitostjo cepiva Pfizerja, so ugotovili, da je tudi pri starejših od 70 let cepivo AstraZenece primerljivo s Pfizerjevim. Tudi profil neželenih učinkov je bil zelo podoben oziroma je bilo pri cepivu AstraZenece celo nekoliko manj neželenih učinkov," je povedala Logarjeva, ki meni, da lahko z zbiranjem dodatnih podatkov to starostno mejo varno premaknemo.

Poleg tega naj bi cepivo AstraZenece varovalo pred prenosom virusa. "Ravno iz registracijske raziskave AstraZenece je bilo razvidno, da so tisti, ki so bili cepljeni, imeli potem bistveno manj pogosto prisotnost virusa na sluznici. To posredno nakazuje, da cepivo zelo verjetno ščiti tudi pred kolonizacijo in posledično širjenjem," je dejala Logarjeva. 

Ustavna presoja o maskah v šolah

Skupina staršev je nedavno vložila ustavno presojo nošenja mask v šolah. Pravijo, da obstajajo dokazi, da lahko nošenje mask na otroke vpliva tako fizično kot psihično. Logarjeva pa je zatrdila, da za fizične posledice dokazov ni. "Gre za več aspektov. Nošnja maske je izraz do sočloveka, da se zavedamo, da smo lahko v določenem trenutku kužni in nevede okužimo nekoga, pri katerem bo bolezen potekala slabo," je pojasnila. Maske v šolah so po njenem mnenju potrebne, ker t. i. mehurčki (torej v primeru šol razredi) v resnici niso neprodušni. "V njih je kar nekaj takšnih, ki popoldne obiskujejo športne dejavnosti, gredo na druženje z drugimi," je pojasnila in dodala, da so, dokler v populaciji še vedno kroži toliko virusa, maske v šolah nujen ukrep.

Razmišljajo pa o poskusnem testiranju otrok na domu, po vzoru iz sosednje Avstrije. Kot je povedala Logarjeva, pogovori v tej smeri že potekajo, navodila se pripravljajo. 

dezurni@zurnal24.si