Foto: Boštjan Tacol Anja Zupanc Tovšakova, Kordež, Bavčar, Šrot, Zidar ... Zoper vse naštete teče po več predkazenskih ali kazenskih postopkov. Ljudstvo pa vse bolj odkrito dvomi, da bo v tej državi kdorkoli kaznovan zato, ker denimo svojim delavcem ne plača za delo. Vsaka nova ovadba, ki doleti Tovšakovo ali koga od drugih nekdanjih vplivnih gospodarstvenikov, tako vsem opeharjenim delavcem niti ne prinese več upanja.


Kazen. Zagotovo pa bi jih pomirila vsaj ena zaporna kazen. Če pogledamo nazaj, je bil doslej dejansko samo en državni funkcionar kaznovan in zaprt zaradi najhujšega gospodarskega kriminala. Zato ljudstvu res ne moremo zameriti, da policistom, tožilcem in sodnikom ne zaupa preveč. Ljudje prav tako niso več naklonjeni odmevnim hišnim preiskavam, ki so se v določenem obdobju kot po tekočem traku vrstile pri vseh možnih poslovnežih. Češ da se po začetnem pompu in velikih škatlah, ki jih policisti odnašajo tem poslovnežem, tako ali tako ne zgodi nič. Delno to seveda drži. Za afero Čista lopata marsikdo že dolgo dvomi, da je sploh prav poimenovana. Številni so jo že zdavnaj poimenovali Čista farsa. Verjetno zato, ker so čisto odkrito pričakovali, da se bo tik pred koncem sojenja sodni epilog vedno bolj odmikal. In da bodo tik pred koncem sojenja začeli množično in nepričakovano obolevati tisti, ki jim je zdravje prav dobro služilo, ko svojim delavcem niso plačali za delo.