"Smo v zadnjem odštevanju, da omejimo dvig globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija. Čas ob tem ni na naši strani," je dejal Antonio Guterres.

Trenutno se namreč zdi malo verjetno, da bo svet dosegel globalno dogovorjeni cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Po napovedih znanstvenikov naj bi letos prvič to mejo presegli.

Iztekajoče se leto, v katerem so po njegovih besedah družine bežale pred orkani, delavci trpeli posledice neznosne vročine, otroci pa hodili lačni spat zaradi pomanjkanja hrane, pa je označil za "mojstrski tečaj uničevanja podnebja".

"Takšne nesreče se z vratolomno hitrostjo pojavljajo zaradi podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek. Bogati povzročajo težave, revni pa plačajo najvišjo ceno," je posvaril.

Sodelujoče države, katerih delegacije se udeležujejo letošnje podnebne konference, je pozval, naj izpolnijo svoje obljube in opustijo rabo fosilnih goriv, ki prispevajo k globalnem segrevanju.

Zavzel se je tudi za prispevke držav v lani vzpostavljen sklad za blažitev izgub in škod zaradi posledic podnebnih sprememb ter doseg dogovora glede dolgoročnega financiranja ukrepov prilagajanja in blaženje v revnejših državah. To je namreč eno od osrednjih vprašanj tokratnega podnebnega vrha v Bakuju.

"Države v razvoju ne smejo zapustiti Bakuja praznih rok. Dogovor je nujen, o tem sem prepričan," je podčrtal.

Kot posebej odgovorne so po njegovem mnenju gospodarsko najmočnejše države iz skupine G20, ki se bodo prihodnji teden srečale v Braziliji. "Podnebno financiranje ni dobrodelnost, je naložba. Podnebni ukrepi niso neobvezni, so nujni," je še poudaril.

Da bi pokrile stroške zelenega prehoda in prilagajanja podnebnim šokom, se nekatere najbolj revne, a hkrati najbolj ranljive države, na tokratni konferenci zavzemajo za desetkratno povečanje trenutno določenega cilja 100 milijard dolarjev sredstev, ki jih morajo razvite države letno nameniti za podnebne ukrepe državam v razvoju.

Azerbajdžanski minister za ekologijo in naravne vire ter nekdanji direktor v državnem naftnem podjetju SOCAR, ki predseduje COP29, Mukhtar Babayev, je v ponedeljek dejal, da bi bilo za financiranje ukrepov v omenjenih državah potrebnih tisoč milijard dolarjev, a dodal, da je številka o več sto milijardah dolarjev precej bolj realen scenarij.

Te navedbe so vznejevoljile države v razvoju in okoljske nevladne organizacije, ki vztrajajo pri tem, da morajo bogate države, ki so tudi največji onesnaževalci, plačati za njihov "podnebni dolg".

Današnji vrh voditeljev, ki predstavlja vsakoletni uvodni dogodek konference, sicer mineva v znamenju odsotnosti najpomembnejših voditeljev sveta. Med voditelji iz skupine G20, ki prispevajo skoraj 80 odstotkov emisij toplogrednih plinov, so udeležbo med drugim odpovedali Joe Biden, Xi Jinping, Narendra Modi in Emmanuel Macron. Na COP29 prav tako ne bo nemškega kanclerja Olafa Scholza in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen.

Golob pet pred 12 odpovedal, tja gre Pahor

Za odpoved udeležbe na dogodku se je tik pred zdajci odločil tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob. Kot je pojasnil pred dnevi, so nekatere stvari, ki jih imamo doma, pomembnejše od tega, da bi cel teden prebil v Azerbajdžanu. Se bo pa od srede do sobote konference udeležil nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor, so danes sporočili iz njegove pisarne. Kot so spomnili, ostaja Pahor, ki je v času svojega predsedovanja med drugim ustanovil in vodil stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike, zagovornik odgovorne podnebne politike.

dezurni@styria-media.si