Nemško govoreča skupnost v Kočevju in Zveza srbske diaspore Slovenije sta pred dnevi zahtevali formalno priznanje obeh skupin kot avtohtonih manjšin – prva ob obisku avstrijskega zveznega predsednika Heinza Fischerja, druga s protestnim shodom in kulturnim programom v Ljubljani.

"Pozive vidimo kot legitimno dejanje v okviru 61. člena Ustave RS," na te pozive odgovarja Tamara Vonta, državna sekretarka v kabinetu predsednice vlade in nova vodja Urada vlade RS za narodnosti. Dodaja, da bi bili za priznanje statusa manjšine potrebni sprememba ustave in posledična dvotretjinska večina glasov v parlamentu.

Miniaturni premiki

Željo po priznanju statusa manjšine so pripadniki narodov nekdanje SFRJ izrazili že večkrat, leta 2011 pa je bila sprejeta deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS. Vlada je pred dvema tednoma znova ustanovila Svet Vlade RS za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji.

Kakšne so sploh možnosti, da bi poleg italijanske in madžarske narodne manjšine ter romske etnične skupnosti ustavno priznali katero od manjšin, smo vprašali raziskovalko Brankico Petković z Mirovnega inštituta. "Potrebe in zahteve so nesporne, ustava pa odraža razmere in družbeni dogovor iz leta 1991. Skupnosti, ki zahtevajo priznanje manjšinskega statusa, so tudi same potrebovale čas, da so dojele svoj položaj in se organizirale," meni Petkovićeva. Ob tem izpostavlja številne kritike mednarodnih institucij, ki jih Slovenija dobiva zaradi nepriznavanja statusa manjšine pripadnikom narodov nekdanje SFRJ, in poudarja, da so zelo nedorečene tudi mednarodne pogodbe. "Te so politični kompromis, niso pa ideal, saj nobena država v resnici ni radodarna s podeljevanjem statusa manjšine," opozarja. Petkovićeva dodaja, da so statusi manjšin vedno nepriljubljena tema, ne glede na gospodarske razmere.

Kaj pa Slovenci na tujem?

Slovenci so kot narodna skupnost ali manjšina izrecno navedeni v zakonodajah Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, posredno pa tudi Srbije. Na Hrvaškem so Slovenci kot ena od 23 avtohtonih narodnih skupnosti navedeni celo v preambuli ustave. "Nivo pravic je v posameznih državah različen; na normativni ravni v glavnem zadovoljiv, pri udejanjanju teh pravic pa se prav povsod zatika," pojasnjujejo v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zlasti na Hrvaškem ter v Bosni kolektivne pravice (manjšinsko javno šolstvo, dvojezičnost, poslovanje v lastnem jeziku in podobno) obstajajo bolj "na papirju". Finančno-gospodarska kriza po oceni urada še ni vplivala na kršenje temeljnih manjšinskih pravic Slovencev, vendar naj bi v nekaterih državah prevelik delež bremena že desetletja pokrivala kar matična Slovenija.