Za referendumsko vprašanje bi zadostoval že prvi del predlaganega vprašanja. Dvotretjinska večina ni potrebna, meni ustavni pravnik Igor Kaučič.
Dovolj navadna večina?
Na okrogli mizi Društva za mednarodno pravo za Slovenijo in Društva za ustavno pravo Slovenije je Kaučič dejal, da več argumentov govori v prid tezi, da dvotretjinska večina za ratifikacijo sporazuma v državnem zboru ni potrebna.
O ustavnem sodišču
Če bo vlada sporazum poslala v presojo ustavnemu sodišču, ga to utegne zavrniti, opozarja Kaučič. Drugače pa misli nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic: po njegovem bi šlo pri takšnem odločanju za predhodno mnenje, pri katerem ustavno sodišče ne izda odločbe.
Zapletena izvedba dveh referendumov
V zadnjih dneh se omenja tudi možnost, da bi glede sporazuma s Hrvaško lahko prišlo tako do posvetovalnega kot do zakonodajnega referenduma.
Kaučič nam je v zvezi s tem povedal, da je vprašanje bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled: "Ker ustava in zakon izrecno ne izključujeta možnost razpisa predhodnega posvetovalnega referenduma in naknadnega zakonodajnega referenduma o istem vprašanju, bi bilo mogoče iz povsem načelnega stališča zagovarjati možnost izvedbe obeh referendumov o arbitražnem sporazumu. Vendar pa je treba ob tem upoštevati, da bi bilo na podlagi vrste pravnih načel (na primer ne bis in idem – ne dvakrat o isti stvari, načelo ekonomičnosti ipd.) nesmiselno o istem vprašanju razpisati oba referenduma, še zlasti če bi bilo tako na posvetovalnem kot tudi zakonodajnem referendumu postavljeno praktično enako vprašanje."
Volivci bi nasprotovali
Ob tem spomni, da je bilo podobno vprašanje aktualno že ob spremembi ustave leta 2003 o tako imenovanem evropskem členu in o referendumu o vključitvi Slovenije v EU. Ob razmišljanju na morebitni dvakratni razpis referenduma pa spomni tudi na volivce, ki bi temu verjetno nasprotovali. "Če pa bi kljub temu bila po izvedenem predhodnem referendumu in na njegovi podlagi izvedeni ratifikaciji tega sporazuma vložena zahteva za naknadni zakonodajni referendum, bi lahko državni zbor zavrnil razpis referenduma in bi v skrajnem primeru lahko o tem odločalo ustavno sodišče."
Med referendumoma več mesecev
Glede časovnega obdobja, ki bi pretekel med obema referendumoma, pravi: "Med njima bi poteklo kar nekaj mesecev, kajti po (uspešnem) predhodnem referendumu in morebitni presoji sporazuma pred ustavnim sodiščem bo moral državni zbor najprej ratificirati ta sporazum, nato pa lahko ustavno pooblaščeni predlagatelji (v 7 dneh, volivci pa v 35 dneh) zahtevajo zakonodajni referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja pa ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kot leto dni."