Od izbruha afere nakup sodne stavbe na Litijski so minili že trije meseci, pa še danes ni znano, koliko je zares vredna nova stavba slovenskega sodstva, za katero je ministrstvo za pravosodje iz državnega proračuna odštelo 7,7 milijona evrov. Obrnili smo se na ministrstvo za pravosodje in preverili, kaj se dogaja s cenitvijo. A prejeli smo le skop odgovor ministrstva, ki se je znašlo pod drobnogledom, saj da je stavbo na Litijski zaradi neustrezne oz. domnevno celo prirejene cenitve, ki je ni dodatno preverilo, pošteno preplačala.

Za stavbo so namreč na ministrstvu konec decembra lani odšteli 7,7 milijona evrov, medtem ko je zanjo poslovnež Sebastjan Vežnaver leta 2019 odštel vsega 1,7 milijona evrov (a tedanja prvotna cenitev za stavbo je bila postavljena pri 2,9 milijona evrov, toda ker ni bilo kupca, je takrat stečajni upravitelj ceno v četrtem poskusu spustil na 1,7 milijona evrov).

"Vljudno prosimo, da vprašanja pošljete na Državno odvetništvo RS, ki je naročilo cenitev," so zapisali v kratkem odgovoru na ministrstvu za pravosodje. In smo se obrnili ...

S strani Državnega odvetništva RS smo prejeli odgovor, da je pogodbo za izdelavo cenilnega poročila sklenilo 28. februarja 2024. "Cenilec je takoj po sklenitvi pogodbe začel z izvajanjem svojih obveznosti za pripravo cenilnega poročila. Nova cenitev bo med drugim vključevala jasno metodologijo ocenjevanja, uporabljene vrednostne kriterije, kot so tržne cene in stanje stavbe ter grobo oceno stroškov obnove. Namen nove cenitve je zagotoviti celovit in objektiven pogled na vrednost stavbe," so uvodoma zapisali v odgovoru za Žurnal24.

Kot so dodali, bo cenilno poročilo (po domače cenitev, op. p.) prejelo predvidoma v drugi polovici aprila, kar pomeni, da lahko pričakujemo izdelavo poročila tik pred prvomajskimi prazniki. Drugače povedano: cenilec si bo skoraj dva meseca časa, da pripravi poročilo, iz katerega bo dokončno znano, kakšna je realna vrednost omenjene nepremičnine.

"Datum prejetja je odvisen od različnih dejavnikov, vključno z izvedbo terenskega dela, analizo pridobljenih podatkov ter pripravo končnega poročila o oceni vrednosti. Za izdelavo cenilnega poročila bodo uporabljene vse tri metode ocenjevanja vrednosti: metoda primerljivih prodaj, metoda donosa in stroškovna metoda. Pri čemer je treba upoštevati, da je za vsak korak potrebno ustrezno časovno in strokovno prilagajanje, da se zagotovita natančnost in zanesljivost končnega cenilnega poročila," so zaključili v odgovoru v Državnem odvetništvu RS. 

dezurni@styria-media.si