Ob tem je Semolič dodal, da določeno odgovornost nosijo tudi delodajalci in hlastanje po dobičkih. "A vlada ne more dati tega, kar morajo dati delodajalci – to je dvig plač," pa je pojasnil razliko med pozivi vladi in delodajalcem. Če smo pred pol leta v ZSSS ob prvih resnih opozorilih, da inflacija prestopa normalne meje, ki jih znotraj območja evra ne bi smela preskočiti, s prsti kazali na trgovce, moramo tokrat vendarle opozoriti, da je vlada odgovorna za dogajanje tudi na tem trgu, je dejal Semolič in dodal, da vlada ne more biti le opazovalec, se izgovarjati, da gre za psihološke učinke. "Pa ja ne bomo psihologov klicali na pomoč," je bil kritičen Semolič.

Semolič: Zakaj plače ne smejo gor?
"Država bi morala z elementi ekonomske politike vplivati na pregreto povpraševanje," je dodal predsednik največje sindikalne centrale in bil kritičen do pogosto izrečenih opozoril pred inflacijskimi pričakovanji. "Najprej rečejo, da plače ne smejo gor," je povedal in ob tem dodal, da niso plače do zdaj k inflaciji prispevale niti 0,0 odstotne točke. Tudi prvi komentarji ekonomistov ob napovedani šestodstotni rasti cen električne energije so se glasili: "Plače pa ne smejo gor," je nadaljeval Semolič in poudaril, da je "zaletavanje v nesrečne delavske plače", nerazumno.

Rožič: Smo država, ki je na pragu revščine
"Smo država, ki je na pragu revščine," je dejal Ladislav Rožič iz ZSSS. Zveza je predlagala povišanje minimalne plače za 45 evrov bruto, s sedanjih 538 na 584 evrov, kar predstavlja 8,5-odstotno povišanje. Po tem modelu, bi delavec prejel 418 evrov neto plače, število zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, pa bi se tako s sedanjih 22.800 zvišalo na 120.000, je Rožič ponazoril svojo trditev. Po Semoličevih besedah tega v luči dobičkov, gospodarske rasti, produktivnosti ne bi bilo treba.

Če na pogajanjih o plačah ne bo napredka, bomo stopnjevali pritisk, to pa pomeni stavke, nekatere so že napovedane, je dejal Semolič. "Bodisi generalna stavka, bodisi val stavk," je dejal in poudaril, da je spopad z lastniki mnogo težji kot odnos do vlade.