Premier Janez Janša je po mesecu množičnih protestov, ki politikom sporočajo, da so “gotovi”, predlagal spremembo političnega sistema. Predlog med drugim vključuje uvedbo večinskega volilnega sistema ter odpoklic poslancev in županov. Svoje predloge predstavljajo tudi druge 
koalicijske stranke.

Večinski sistem oži izbiro

Raziskovalka na Mirovnem inštitutu Lana Zdravković opozarja, da so protestniki jasno izrazili, “da ne v Janšo ne v preostale akterje aktualne politične elite nimajo več zaupanja, saj je bilo to skozi leta večkrat hudo zlorabljeno tako s strani levih kot desnih politikov”. Sociolog Primož Krašovec opozarja, da gredo predlogi vlade v nasprotno smer od izraženih zahtev. “Namesto več demokracije in večje politične participacije ljudstva želi vlada omejiti pravico do referenduma,” razlaga. Meni, da bi večinski volilni sistem zožil politični prostor, saj onemogoča vstop novim strankam, “ki ne bi bile vpletene v obstoječe klientelistične mreže”. Ko vlada govori o preprečevanju blokad, po njegovem mnenju meri na 
onemogočanje sindikatov.

Odstopi niso dovolj

Po branju političnega manifesta s strani nekega posameznika so mariborski protestniki na Facebooku sporočili, da je šlo za poskus zlorabe za lastno promocijo in da ne gre za skupna stališča. Na ulicah namreč večkrat odmeva, da protestnikov nihče ne predstavlja. Njihove zahteve se od začetnih pozivov k odstopu premikajo proti nasprotovanju vsem vladam in sistemu. Zdravkovićeva meni, da z dvomom o parlamentarnem predstavniškem sistemu šele “odpirajo resnična in kompleksna vprašanja politične skupnosti, participacije in delovanja”. Meni, da bi temu lahko sledile tako nove zahteve kot alternativne prakse. Če vstaja dobi trajnejšo obliko “in vzpostavi redne skupščine in druge oblike široke demokratične politične participacije”, je po mnenju Krašovca možen razvoj onkraj menjave “enih obrazov z drugimi znotraj obstoječih 
levo-desnih elit”.