"V vsaki regiji smo obdelali eno ali dve njivici, da smo prebili led," je povedala Radmila Mihelič, ki je v prvi polovici leta začela najprej z društvom nato pa s socialnim podjetjem Združenje brezposelnih Slovenije pomagati brezposelnim tako, da jim je omogočila obdelovanje zemlje. Prvo njivo jim je v obdelavo ponudil kmet, ki je dejal, da ne more pomagati z denarjem, ampak z zemljo, ki jo lahko obdelajo.
Miheličeva je našla dovolj ljudi, trenutno jih je med sto in 200, ki obdelujejo zemljo na različnih koncih države; tudi zemlje je dovolj. Semena in sadike so letos dobili v dar, največ težav pa imajo s potnimi stroški za vožnje do njiv, ki jih ne morejo plačati.

Točnih številk o ljudeh, ki z njimi sodelujejo, in količine obdelovane zemlje Miheličeva ne želi več izdati, razen če bodo to zahtevali uradniki.  Takoj po ustanovitvi društva so se namreč pojavili pomisleki o obdavčitvi tako pridelanega prihodka. "Najbolj pošteno je, da pojedo, kar so pridelali," pravi Miheličeva. Dodaja, da če bi želela pridelek Davčna uprava RS (Durs) obdavčiti, bi morali "priti ovrednotit krompir".

Pridelke bi obdavčili

Po zakonu o dohodnini so obdavčeni vsi dohodki, ki jih posameznik doseže v enem letu, ne glede na obliko, v kateri so prejeti, pojasnjujejo na Dursu. Tako bi bil pridelani krompir obdavčen s 25 odstotki davka, vendar niso pojasnili, kako točno bi ocenili vrednost takega krompirja oziroma drugih pridelkov. Durs menda nima namena opraviti usmerjenega nadzora nad to pridelavo, vendar nadzor kljub temu ni izključen.