Foto: Boštjan Tacol kolumnist 15.09.2009, Sergeja Hadner Hvala, komentar, kolumna, portret, foto: Bo O reševanjih otrok iz pregretih avtomobilov smo letos poročali večkrat, prevečkrat. Opozorila, ki jih ponavljamo, še vedno niso dosegla vseh. Zato še enkrat. Puščanje otroka v avtomobilu je smrtno nevarno iz več razlogov: otroško telo se segreva bistveno hitreje kot odraslo, otrok veliko hitreje dehidrira, pade v vročinske krče, zaradi vročinskega šoka otrok lahko umre. Temperatura v avtomobilu se lahko v samo desetih minutah povzpne na nevarnih 50 stopinj Celzija ali celo več. In zelo pomembno, avtomobil se izjemno hitro segreva tudi v senci ter tudi takrat, ko so temperature zunaj znosne, oziroma, ko so le nekaj nad 20 stopinj Celzija! Poleg vsega tega imajo novodobni avtomobili sisteme zaklepanja, ko avta ni mogoče odkleniti od znotraj, če je zaklenjen od zunaj. Zato v avtomobilih ostajajo tudi otroci, ki so toliko stari, da bi sicer pregret prostor zapustil sami.

Zakaj nekateri starši taka opozorila spregledajo? Jih ignorirarajo? Gre za malomarnost, nesposobnost? Si res zaslužijo, da bi jim center za socialno delo otroka nemudoma odvzel? Kdo in kako bi moral ukrepati? Kako jih kaznovati? Je zakonodaja glede staršev, ki opustijo skrb za otroka, dovolj strogo naravnana?

Najpogostejši izgovor staršev je, da so otroka v avtu pustili le nekaj minut. "Ravno je zaspal, v trgovino pa je bilo treba le po kruh in mleko." Samo nekoliko daljša vrsta na blagajni lahko teh nekaj minut raztegne v 15 minut. A 15 minut je čas, ko se otrokovo telo na vročini pregreje do 41,5 stopinj, na temperaturo, ko mu začno odpovedovati možgani in ledvice, kar lahko povzroči trajno okvaro ali smrt.

Pa vendar, se nikomur od vas nikoli ni zgodilo nekaj takega, s čimer bi ogrozili zdravje, morda celo življenje otroka? Mu raztreseni niste nikoli dali dvojnega odmerka zdravila? Mu servirali vrele juhe? Se z njim v času vročine znašli na plaži brez senčnika? In ne nazadnje, se z vozičkom sprehajali ob prometni cesti? Vse to so dogodki, ki bi jih lahko preprečili, pa vendar z njihovimi groznimi posledicami živi marsikateri starš.

Opustitev skrbi za otroka je hud očitek. Če starš otroka pusti v avtu, ko gre nakupovat, če ga celo pozabi na zadnjem sedežu in gre v službo ali pozabi na avtocestnem počivališču, je to strahotno. Vendar ravno tako kot na malomarnost in neodgovornost staršev, kaže na to, kako narobe živimo svoja življenja. Kako pod nenehnim pritiskom časa, preobremenjenosti s službo in drugimi obveznostmi, dajemo prednost drugim stvarem, ne najbližjim, ne družini. Kako zelo smo postali avtomatizirani in kako nas je posrkalo vsakodnevno prizadevanje za materialno.

sergeja.hadner@zurnal24.si