Prvi popraznični dan bo kar šest strank in list na državno volilno komisijo vložilo kandidatne liste.
Najbolj zgodnji so pri skupni listi SDS in SLS za evropske volitve. Nosilec liste je sedanji poslanec Milan Zver, sledita poslanki Romana Tomc in Patricija Šulin, na četrtem mestu je kandidat SLS in sedanji poslanec Franc Bogovič, na petem pa nekdanji mariborski župan Franc Kangler.
Medtem, ko povezava med desnosredinskimi strankami LMŠ, SMC in SAB ni uspela, sta se SDS in SLS uspeli dogovoriti za skupno listo, kar je precej razburilo nekatere vidne poslance SDS.
SDS in SLS računata na tri poslanske mandate. Zadnja projekcija evropskega parlamenta pred volitvami sicer kaže, da bo za povezavo glasovalo največ volilcev.
S podpisi podpore bosta popoldne listo LMŠ vložila predsednik LMŠ in Marjan Šarec in nosilka liste LMŠ za evropske volitve Irena Joveva. Ankete, ki so Šarčevi LMŠ pred meseci kazale na štiri poslanske mandate, so po predstavitvi liste na čelo katere je Šarec postavil nekdanjo novinarko brez političnih izkušenj, pokazale izjemen trend upadanja podpore. Glede na zadnjo projekcijo, bi LMŠ dobila le en poslanski mandat v Evropskem parlamentu.
"Vredno je iti volit, ker Evropska unija je naša širša skupnost in če jo bomo zapravili so vse druge alternative zelo slabe," je dans pozval premier Marjan Šarec.
Tokrat tudi ni uspel dogovor med SLS in NSi, ki sta na prejšnjih volitvah nastopili s skupno listo, kar jima je prineslo dva poslanca, Lojzeta Peterleta in Franca Bogoviča, se v NSi za skupni nastop tokrat niso odločili. Projekcije kažejo, da bodo v Evropskem parlamentu imeli en mandat. Na čelo samostojne liste so postavili Ljudmilo Novak, sedanji evropske poslanec Lojze Peterle je na tretjem mestu. Ob konci mandata minuli četrtek se je od poslancev poslovil z orglicami.
Medtem, ko sta SLS in NSi na prejšnjih volitvah nastopili s skupno listo, kar jima je prineslo dva poslanca, Lojzeta Peterleta in Franca Bogovioča, se v NSi za skupni nastop tokrat niso odločili. Projekcije kažejo, da bodo v Evropskem parlamentu imeli en mandat. Na čelo samostojne liste so postavili Ljudmilo Novak, sedanji evropske poslanec Lojze Peterle je na tretjem mestu. Ob konci mandata minuli četrtek se je od poslancev poslovil z orglicami.
Mlinarjevi kaže slabo
Kandidatno listo za volitve v Evropski parlament danes vlada tudi stranka SAB, ki je na vrh liste postavila avstrijsko evropsko poslanko Angeliko Mlinar. V javnosti prevladuje mnenje, da gre za močno kandidatko, vendar pa Mlinarjeva, ker SAB na volitvah kandidira samostojno, nima veliko možnosti.
Kandidatno listo danes vlaga tudi novoustanovljena skrajno desna Domovinska liga. Nosilec liste je Bernard Brščič, na listi pa je tudi odvetnica Lucija Šinkovec Ušaj. Projekcije za evropske volitve Domovinski ligi ne dajejo nobene možnosti, bo pa nova stranka kradla glasove na desni.
Minuli teden je kot prav kandidature vložila SNS. Listo vodi Zmago Jelinčič, projekcije pa kažejo, da bo SNS dobila en mandat.
V SD, ki naj bi v prihodnji sestavi Evropskega parlamenta imela dva kandidata, bo svojo listo potrjevala danes. V Levici medtem še zbirajo podpise volivcev, s katerimi bodo vložili svojo kandidaturo. Rok za oddajo kandidatur se izteče v petek, 26. aprila, ko se tudi uradno začne volilna kampanja, ki traja do 24. maja opolnoči, ko bo nastopil volilni molk.
Za financiranje kampanje ne več kot 680 tisoč evrov
Hkrati z vložitvijo kandidatur morajo stranke predložiti podatke o odprtju transakcijskih računov, s katerih morajo poravnati vse stroške kampanje. Za financiranje kampanje za volitve v Evropski parlament sicer posamezne liste ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi, kar pomeni približno 680.000 evrov.
A se, sodečih po napovedih, takšnemu znesku ne bodo približali v nobeni stranki. Lanske dvojne volitve in referendum so jih namreč dodobra finančno izčrpali, tako da je lansko leto večina stranka končala v rdečih številkah.
Največ bo v kampanjo vložil SDS
Med strankami, ki so za STA razkrile višino sredstev, ki jih nameravajo porabiti, bodo v kampanjo največ vložili v SDS, kjer ocenjujejo, da jih bo stala okrog 200.000 evrov. V SD načrtujejo finančno skromnejšo kampanjo, predvidevajo, da bodo zanjo namenili manj kot dvanajstino po zakonu dovoljenih finančnih sredstev.
Medtem ko za ostale volitve velja, da organizator volilne kampanje ne sme pridobivati sredstev za volilno kampanjo od tujcev, pa za volitve v Evropski parlament velja izjema. Tako lahko pridobijo sredstva iz prispevkov državljanov držav članic Evropske unije pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače fizične osebe, kar pomeni, da prispevki fizične osebe ne smejo presegati desetih povprečnih mesečnih bruto plač.
V Levici končni finančni načrt še izdelujejo, za financiranje kampanje pa ne nameravajo nameniti več kot 70.000 evrov. V DeSUS bodo v kampanjo vložili še manj, približno 30.000 evrov.
V ostalih parlamentarnih strankah višine sredstev, ki jo nameravajo porabiti, niso razkrili. V LMŠ so pojasnili le, da bo točen znesek znan po koncu kampanje, se bodo pa trudili, da bo čim bolj racionalna. Tudi v NSi finančno sliko kampanje šele sestavljajo, bodo pa vanjo zagotovo vložili manj sredstev kot v kampanji za parlamentarne volitve.
Jasno je ,da SDS in NSi izgubljata glasove ,zato paradirajo kot pred 75 leti na bežigrajskem stadionu ko so prisegali …
Pezdir je pa res veliko ime velikih dejanj !!! Hahaha. Manjka samo še, da omeniš najbolj poštenega raziskovalca v Sloveniji, …
v Avstriji so Riedla obsodili in zaprli, ker je Zagožnu predal podkupnino od Patrije za Janšo pri nas je pa …