Voditelji članic Nata so prvič zaostrili držo do Kitajske. Kitajske ambicije in odločno vedenje predstavljajo "sistematične izzive na pravilih temelječemu mednarodnemu redu". Nato skrbijo politike prisile, ki jih uporablja Peking, in ki so v nasprotju s temeljnimi vrednotami zavezništva, so zapisali v danes sprejetem sporočilu vrha.

Krepili bodo odvračalno in obrambno držo do Rusije

Dokler Rusija ne bo izpolnjevala mednarodnega prava ter svojih mednarodnih obveznosti in odgovornosti, ne more biti normalizacije odnosov, so sklenili voditelji na današnjem srečanju zveze Nato v Bruslju. Na poslabšanje varnostnega okolja se bo zavezništvo še naprej odzivalo s krepitvijo odvračalne in obrambne drže do Rusije, piše v sporočilu vrha.

Krepitev čezatlantskih vezi

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je po zasedanju izrecno izpostavil Bidnovo zavezanost zavezništvu. Sporočilo osvežene zavezanosti čezatlantski enotnosti in krepitvi vezi, ki se je v času Donalda Trumpa močno skrhala, je ključno sporočilo vrha.

Na vprašanje o primerjavi med zdaj in prej je Stoltenberg odgovoril: "Zdaj je drugače." Izpostavil je, da so vsi zavezniki pozdravili močno Bidnovo zavezanost Natu in obenem v zameno potrdili svojo zavezanost zavezništvu, ki od njih terja tudi krepitev obrambnih izdatkov.

V skupnem sporočilu oziroma komunikeju v 79. točkah so voditelji potrdili zavezanost 5. členu o skupni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse. Ta temeljni člen je Trump ves čas svojega mandata postavljal pod vprašaj in celo grozil z odhodom iz zavezništva.

Janša: Zagotoviti je treba tehnološko prednost, da bomo dovolj močni za glavni cilj - svetovni mir

Vrha zveze Nato sta se udeležila tudi predsednik vlade Janez Janša in minister za obrambo Matej Tonin. Janša je v izjavi za medije dejal, da se je Slovenija priključila zvezi, "ker smo čutili, da delimo skupne temelje vrednote". Za prihodnost zavezništva je po njegovih besedah pomembna tudi širitev, kajti "če se ne bo širil Nato, se bo širil nekdo drug, kar pa ne more prispevati k svetovnemu miru in stabilnosti". Po njegovem mnenju bi morali k sodelovanju povabiti demokratične države, ki se želijo priključiti zavezništvu.

Za dosego temeljnih ciljev pa bi morali, kot je poudaril Janša, zagotoviti tehnološke prednosti držav članic Nato na področju vojaške tehnologije. Le če bomo eno generacijo naprej, bomo dovolj močni za glavni cilj - svetovni mir, je dodal. Ključni izziv za zavezništvo pa bo po njegovih besedah Kitajska. 

Napovedal je, da bo Slovenija v skupno blagajno prispevala več sredstev. "Leta 2030 bo Slovenija tista članica NATO, ki bo lahko s ponosom rekla: Veseli smo, da vi skrbite za našo varnost, vendar lahko tudi mi v enaki meri poskrbimo za našo skupno varnost."

dezurni@zurnal24.si