"Po enem letu je vtis deloma pozitiven, deloma negativen," je pred poslanci v državnem zboru dejala Nataša Pirc Musar, ki je pred dobrim letom zaprisegla kot predsednica države. Poslance danes nagovarja na lastno pobudo. Kot pravi, je med obiski po Sloveniji ugotovila, kako delovni so ljudje ter ne glede na pripričanja, pripravljeni na pomoč. "Zelo pa sem nezadovoljna, ko vidim, v kakšnem svetu živimo," pravi.

V uradu predsednice države pozivajo k plačilu dodatkov do katerih kot funkcionarji niso upravičeni. Predsednica prejema osnovno plačo okoli 3300 evrov neto. 

"Živimo v svetu, kjer nič več ni sveto!"

"Živimo v svetu, kjer nič več ni sveto," pravi predsednica in poudarja, da je tudi dogajanje onkraj naših meja usodno vplivajo tudi na nas. Spomnila je na vojno v Ukrajini, teror Hamasa, pretirano reakcijo Izraela, dogodke, ki so dokazali, kako malo je vredno človeško življenje. "Za kakšne zločine gre. bodo povedala sodišča. Ta trenutek pa je najpomembnejše, da se ta morija ustavi in Gazi zagotovi takojšnja humanitarna pomoč. To ni svet, za katerega si prizadevamo."

Poudarila je pomen stabilnosti na Zahodnem Balkanu. "O tem sem se prepričala, ko sem se srečevala s številnimi slovenskimi podjetniki, ki delajo v regiji. Zato je v našem interesu, da so politični procesi in odnosi v regiji predvidljivi. Danes žal še ni tako."

Slovenija po konkurenčnosti gospodarstva nazaduje

"Slovenija v svetu nekaj pomeni. Ni prepoznavna samo po članstvu v Evropski uniji in zvezi Nato. Če se ozremo na gospodarske kazalce, katerokoli lestvico danes gledamo, je Slovenija vedno okoli 30. mesta po BDP na prebivalca na svetu. Še vedno je na prvem mestu med vsemi nekdanjimi socialističnimi državami, a ni sicer nujno, da bo vedno tako. Po lestvici konkurenčnosti gospodarskega okolja že nazadujemo," je opozorila. 

"Naše gospodarstvo, vsi družbeni podsistemi ter prebivalke in prebivalci od vlade pričakujejo to, kar je obljubljala na začetku svojega mandata: odgovorno vodenje, transparentno delovanje in uresničevanje reform v dobro vseh, torej krepitev kakovostnih dostopnih javnih storitev," pravi Pirc Musar. "V tej dvorani se mi zdi še posebej nujno poudariti, da naj bodo zakonodajni postopki premišljeni, da v največji možni meri upoštevajo stroko in Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora, tudi v primeru interventnih ukrepov. Rokohitrsko sprejemanje zakonov lahko ustvarja pravno negotovost in zmedo, predvsem pa slabšo kakovost sprejetih zakonov," je glede načina delovanja vlade in državnega zbora kritična predsednica.

"Koncesionarji so del javnega zdravstvenega sistema"

Naštela je sedem izzivov, ključnih za prihodnost: kakovostno javno zdravstvo, uspešno gospodarstvo, informiranost, okolijska pravičnost, prehranska suverenost, umeščenost mladih in starejših v sodobno družbo in samorefleksija. "Menim, da je javno zdravstvo prvi in najpomembnejši izziv za našo državo. Izhodišče in temelj zdravstvene reforme je javni zdravstveni sistem, kamor sodijo tudi koncesionarji, ki bo omogočal vsem dostopne zdravstvene storitve. Le z dobro delujočim javnim zdravstvenim sistemom bomo zaustavili tiho privatizacijo in bo sistem deloval v dobro uporabnikov, ne pa posameznih interesnih in poklicnih skupin."

Pozvala je k oblikovanju družbenega dogovora, da sta povečanje blaginje in povečanje dodane vrednosti povezana in soodvisna. "Podjetja, ki delajo v Sloveniji, ne smejo biti osredotočena le na dobiček, vrniti morajo okolju, ki jih je sprejelo."

Dezinformacije in mediji

Opozorila je tudi na poplavo dezinformacij. "Živimo v času instant novic in površinskih stališč, ki pogosto preglasijo na preverjenih virih utemeljene informacije, zato moramo biti pozorni na ta svet dezinformacij in manipulacije množic. Zoperstaviti se moramo družbenim medijem, ki krčijo dialog med drugače mislečimi in celo usmerjajo temeljne demokratične procese."

Trajnostni ukrepi glede okolja

"Poseben izziv za našo državo je prilagajanje na podnebne spremembe in spremembe v okolju nasploh. Neobvladljivi srd narave smo občutili tudi pri nas. Požari lani in katastrofalne poplave letos so veliko breme tako za ljudi kot tudi za državo," pravi predsednica. "Upam, da bosta vlada in opozicija sodelovali tudi pri nadaljnji pripravi zakonodaje v ta namen. Namesto, da plačujemo visoko ceno za škodo pri ujmah in sušah, moramo sredstva usmeriti v odporne in trajnostne prilagoditvene ukrepe, ki bodo preprečili hudo škodo in s tem trpljenje ljudi. Tako na primer potrebujemo nov register vodotokov in nasipov, načrte za vse možne oblike črnih scenarijev pri posameznih nesrečah ter enotni komunikacijsko informacijski sistem. Potrebujemo učinkovit, transparenten in gospodaren sistem čiščenja vodotokov ter načrte kakovostne obnove in gradnje, ki bodo na sonaraven način upoštevali prilagajanje podnebnim spremembam."