Mikrobiolog in ekolog Gorazd Pretnar je tri dni nazaj na Facebooku opozoril, da so med škodljivimi snovmi, ki so med gorenjem Kemisa na Vrhniki všle v okolje, našli tudi prepovedan in nevaren atrazin.

"Utemeljeno sumim, da je gorel herbicid Axiom AT," je zapisal Pretnar. "To je kombiniran herbicid iz treh aktivnih snovi, dve najdeni: atrazin in flufenacet."

Prepovedan od leta 2002

Pojasnil je, da je uporaba atrazina v Sloveniji prepovedana od leta 2002. "Fluofenacet spada med acetnilide, kamor spada tudi prepovedan acetochlor," je razložil. "Oba sta hormonska motilca." 

Vprašal se je, ali gre za črni trg s prepovedanim herbicidom ali dolgotrajno skladiščenje odpadka, kar morajo preiskati kriminalisti. 

xxx

Na Agenciji za okolje so potrdili, da so v okolju našli atrazin, propazin in flufenacet. Agencija je zato odredila še kvantitativno analizo prisotnih pesticidov na vseh štirih mestih vzorčenja, in sicer na Tojnici pri gasilnem domu v Sinji Gorici, pri obratu Kemisa, pred izlivom Tojnice v Ljuljanico in približno 200 metrov pod izlivom Tojnice v Ljubljanico. 

"Rezultati kažejo na izjemno onesnaženost tudi s pesticidi. V potoku Tojnica je bila na vzorčnem mestu pri Kemisu izmerjena koncentracija 87 mikrogramov atrazina na liter in 31 mikrogramov flufenaceta na liter. Na vzorčnem mestu Tojnica, Pot na Tojnice so bile koncentracije še višje in sicer 350 mikrogramov na liter atrazina ter 110 mikrogramov na liter flufenaceta," so zapisali na agenciji za okolje. "Največja dovoljena koncentracija atrazina v površinski vodi je 2 mikrograma na liter in je bila presežena tudi na merilnem mestu Ljubljanica, približno 200m dolvodno od izliva Tonjice." 

V Tojnici so našli še naslednje pesticide: propazin, simazin, desetil-atrazin, dimetenamid, N,N-dietil-m-toluamid in terbutilazin. V Ljubljanici pa so bili določeni atrazin, flufenacet, propazin in simazin.

Zahtevajo natančna pojasnila

Z Občine Vrhnika so medtem na Arso naslovili zahtevo, naj jim posredujejo vse do sedaj zbrane podatke o meritvah na Vrhniki, skupaj z razlagami, ki bodo razumljive prebivalcem. 

Okoliški prebivalci so namreč po požaru v Kemisu še vedno zaskrbljeni za svoje zdravje in okolje. Po navedbah nekaterih medijev naj bi nekateri izmed njih zaradi glavobolov in težav z dihali poiskali tudi zdravniško pomoč. 

Agencija za okolje je za jutri ob 13. uri sklicala tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili prve analize vzorcev tal na štirih lokacijah od skupno enajstih ter interventne ukrepe čiščenja vode v potroku Tojnica. 

Gasilcem bi morali takoj vzeti kri

Glede zdravstvenega stanja gasilcev, ki so gasili požar, so pri občini stopili v stik s predstojnico inštituta za medicino dela UKC Ljubljana Metodo Dodič Fikfak, ki pravi, da bi za uspešno spremljanje morebitnih učinkov požara na zdravje gasilcev potrebovali podatke, kaj je gorelo. Foto: Anže Petkovšek Kemis

Vsak gasilec bo seznanjen, da lahko gre na pregled, ali bo tudi šel, pa je njegova osebna odločitev, je pojasnil poveljnik Civilne zaščite Vrhnika Viktor Razdrh. Kot je pojasnil, so jim na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje predlagali, naj se za to obrnejo na Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.

Dodič-Fikfakova je bila kritična do doslej izpeljanih postopkov. Vsakemu gasilcu bi morali takoj, ko je zaključil s svojim delom v intervenciji, odvzeti vzorce krvi ali izdihanega zraka in v teh vzorcih iskati specifične snovi.

"Če so počile neonke, iščeš živo srebro, če so bile v gorečih sodih PCB (toksične umetne organske spojine), pa iščeš nekaj popolnoma drugega," je kot primer navedla Dodič Fikfakova. "Pričakovala bi, da se bo že takrat, ko še gori, sestala skupina strokovnjakov, ki bo natančno vedela, katerim snovem so ljudje izpostavljeni in kaj torej iskati v zraku, ki so ga izdihali. Na osnovi tega bi lahko znali oceniti, kaj bo." 

dezurni@zurnal24.si