Po enoletnem raziskovanju se je jamarjem Luki Biščaku, Albertu Ličanu in Jaki Jakofčiču skozi strop najvišje Martelove dvorane v Škocjanskih jamah uspelo prebiti v nove rove, kar je približno 70 do 80 metrov nad sedanjo strugo reke Reke. Omenjena rova, ki sta visoka med 30 in 50 metrov in prav takšne širine, predstavljata nekdanjo strugo reke Reke.
Celotno odkritje, še posebej pa preboj v strop Martelove dvorane, je zelo pomembno, saj bodo lahko sedaj ob visokih vodostajih nemoteno preučevali reko Reko. Najdena rova od tal Martenove dvorane nista vidna. Gre za t. i. fosilna rova, ki ob visokem vodostaju krepko pripomoreta k odtekanju vode iz Škocjanskih jam. Na to nakazujejo tudi številne sveže naplavine v najdenih rovih, zlasti les in žal tudi plastične steklenice.
V ozadju 58 delovnih akcij je bilo predhodno plezanje po zahodni steni kanjona od struga reke Reke pa do samega stropa Martelove dvorane, ki so ga dosegli 4. julija 2017. V nadaljnjih plezalnih akcijah pa so odkrili tudi dihalnik v stropu dvorane, iz katerega je pihal močan prepih, kar je nakazovalo na povezavo z zunanjim svetom.
Sedaj pa je Biščaku, Ličanu in Jakofčiču uspelo v strop Martelove dvorane priti še z zgornje strani. To pomeni, da je sedaj Martelova dvorana dostopna vse dni v letu in ne le v sušnih obdobjih, ko nivo vode upade.
Martelova dvorana ima 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine in velja za največjo podzemno dvorano v Evropi. Nahaja se povsem na koncu Škocjanskih jam in je bila sedaj dostopna samo po nevarni poti, ki je bila zaprta za obiskovalce.
Zanimivo je, da so do odkritja jamarji prišli ravno v letu, ko v Parku Škocjanske jame praznujejo 200-letnico obiskovanja.