Osnovna podatka, ki ju policisti potrebujejo za strokoven odziv, sta podatka o času in kraju dogodka, prijavi pa je lahko priloženo tudi slikovno in drugo gradivo v priponkah. Čim več podatkov imajo, tem lažje ukrepajo, zatrjuje vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi (GPU) Tatjana Mušič.

"Čeprav so prijave anonimne, se je v dobrem mesecu in pol nekaj ljudi tudi podpisalo pod prijavo in dopisalo, da so pripravljeni dati več informacij in sodelovati z institucijami," pravi. "Sicer se vsa obvestila ne nanašajo na obvestila o nasilju v družini in niso vsa uporabna, kljub temu pa je bilo 28 obvestil takšnih, ki jih je policija lahko uporabila za nadaljnje preiskovanje in v katerih je dovolj podatkov, da smo lahko začeli ukrepati," je dodala.

Bistvena je anonimnost
Mušičeva je dodala, da je elektronska prijava nasilja namenjena tistim, ki bi nasilje v njihovi ali kateri drugi družini želeli prijaviti, a nočejo tega povedati po običajnih poteh. Prijava je anonimna in policija ne more ugotoviti, kdo je sporočilo napisal.

Nasilje v porastu
Po podatkih GPU so policisti lani obravnavali 8151 kaznivih dejanj s področja nasilja v družini, kar je približno 40 odstotkov več kot leto prej, ko so jih obravnavali 4956. Med razlogi za to je večja ozaveščenost žrtev in tistih, ki vidijo njihovo trpljenje. Kot učinkovit se je izkazal tudi ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, ki ga lahko pod določenimi pogoji izreče policist.