"V noči na soboto so brežiški policisti obravnavali nasilneža, ki se je spravil nad visoko nosečo partnerko," je v teh dneh poročala policija. Pa ne samo to, dvajsetletni moški je dekletu grozil celo z nožem in sekiro. Na srečo ji je uspelo pobegniti.

Novomeški policisti so podobni primer obravnali tudi dan prej. Takrat je 37-letni moški svojo partnerico tako pretepel, da je morala poiskati zdravniško pomoč. Policija je ob tem sporočila, da je omenjeni moški žrtev že dalj časa poniževal, žalil in podil iz skupnega prebivališča.

Foto: Profimedias Nasilje v družini

Policisti so obema izrekli prepoved približevanja partnerki, ju ovadili zaradi nasilja v družini in ju na koncu pripisali zaskrbljujoči statistiki, ki govori o mnogih podobnih primerih nasilja pri nas.

Na leto po tisoč prepovedi približevanja 

Kot prikazuje spodnja tabela, v Sloveniji sicer v zadnjih letih zaznavamo trend upadanja števila kaznivih dejanj nasilja v družini, vendar policija po drugi strani opozarja, da se število najhujših kaznivih dejanj, tudi umorov, povečuje. Policija vsako leto izreče okoli tisoč ukrepov prepovedi približevanja. 

Foto: Policija Nasilje v družini

Največ nasilja na območju Lendave

Po podatkih policije se največ tovrstnih kaznivih dejanj odvija v stanovanjskih hišah in v blokih. Največ nasilja je v decembru in januarju. Med letoma 2008 do 2014 je bilo največ tovrstnega nasilja v ponedeljek in nedeljo, med 22. in 24. uro (48,3), zdaleč največ nasilnežev je bilo takrat pod vplivom alkohola.

In še ta podatek: Največ družinskega nasilja glede na število prebivalcev beležijo v Pomurju.

Na območju celotne pomurske regije so policisti lani obravnavali 569 primerov kaznivih dejanj zoper življenje in telo, od tega 66 primerov nasilja v družini.

Največ prekrškov z znaki nasilja v družini so obravnavali na območju Policijske postaje Lendava – kar 334 kršitev nasilja v družini na 100.000 prebivalcev. 

Foto: Pond Nasilje v družini po policijskih upravah Žrtve v večini ženske

"Rane se zacelijo, kosti se zacelijo, podplutbe izginejo. Ampak občutek nepravičnosti, neizmerne ranljivosti in izguba pravljične podobe drugega pa ostane za zmeraj," je dejala Veronika, žrtev nasilnega partnerja. 

Po podatkih nacionalne raziskave iz leta 2011 je 90,8 odstotka povzročiteljev nasilja moških, žrtve pa so v veliki večini ženske. 

Veliko nasilja tudi nad starejšimi

"Z ostarelimi je dosti nasilja. Recimo petnajst let nazaj je bila ena na teden dementna pacientka, zdaj imam vsak dan dva, tri, štiri primere .. In so svojci agresivni do njih, jih zaklepajo, dajejo v nič, ker so nori in tako naprej. In tu je dosti nerazumevanja stvari. Nasilje je v porastu predvsem zato, ker je zmeraj več starejših. Svojci so hudobni, ker ne razumejo niti bolezni kot take, ali pa jim vračajo na stara leta, ker so bili oni nasilni do njih v otroštvu," je za projekt Pond ( Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v držuini) dejal anketiran psihiater. 

• Preberite še: Puščajo jih same, ne dajo jih za jest, za pit

Foto: Profimedia Nasilje nad starejšimi

Nujne spremembe zakona 

Po oceni strokovnjakov je sprememba zakona o preprečevanju tovrstnega nasilja še kako nujna. Zadnji iz leta 2008 je namreč premalo jasen in slab in po mnenju mnogih ne vsebuje zadostnih ukrepov proti različnim vrstam nasilja.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so ga sedaj popravili in v četrtek naj bi že romal na vlado. Kot  zagotavljajo, naj bi omenjena sprememba natančneje opredelila nasilje v družini ter izboljšala delovanje državnih institucij.

Zalezovanje kot nova oblika družinskega nasilja

Foto: Boštjan Tacol tznaslovnica 22.11.2007 Nasilje nad zenskami, foto: Bostjan Tacol

Spremembe zakona o preprečevanju nasilja v družini tako prinaša novo obliko družinskega nasilja: zalezovanje, ki je "naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, fizično vsiljevanje, opazovanje, vmešavanje v storitve oziroma usluge ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve, ki povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske".  

Grožnja,  skrb za družinskega člana

Za fizično in spolno nasilje se bo denimo štela že grožnja, k ekonomskemu nasilju bodo dodali neizpolnjevanje obveznosti do družinskega člana. 

Sodišče bo lahko ukrepe izreklo tudi na predlog centra za socialno delo in ne le na predlog žrtve. Povzročitelja nasilja bo lahko napotilo v ustrezne programe, ob izreku ukrepov pa bo moralo določiti tudi denarno kazen v primeru kršitve.

• Preberite še: Spremembe zakona: že grožnja je nasilje

Razširil se bo nabor organizacij, ki so dolžne podati prijavo o nasilju. Hkrati bo vpeljana posebna zaščita za osebe, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase. Dolžnost prijave bo pri njih urejena enako kot za otroke.

Organi in organizacije bodo morali kot poklicno skrivnost varovati podatke o nastanitvi ogrožene žrtve in njenih otrok ali o drugih ukrepih za njihovo zaščito.

vanda.levstik@zurnal24.si