Ozaveščeni so si lahko v zadnjih letih prebrali marsikaj na temo družinskega nasilja, o katerem splošnoinfomativni časopisi sicer največkrat pišemo, ko se zgodijo tragedije. Slovenci se dejansko največkrat pobijamo za štirimi stenami doma oziroma med sorodniki. Vprašanje, ki se vseeno znova postavlja, po včerajšnjem popoldnevu pa ni nič drugačno kot pri pokolih, ki se v vrtcih po svetu dogajajo v drugačnih okoliščinah – kaj je gnalo človeka v tako skrajno dejanje in kako bi lahko to kot družba preprečili.

Soodgovorni. V rokah nimam diplome iz psihologije, ampak logično je, da se korak v tako skrajnost začne veliko prej, kot se dejanje zgodi. Pot do tja pa zagotovo tlakuje tudi družba s svojim neodzivanjem, nestrpnostjo, šovinizmom, vzgojo. Začne se, ko učiteljice na šolskem igrišču "ne" vidijo, da 12-letniki nabrcajo osemletnika, in ne ukrepajo. Ko 24-letnici na spletnem forumu forumaši odgovarjajo, da je normalno, če je njen fant ne bo več maral, ko se bo zredila, in je zato v tem primeru njegovo zmerjanje upravičeno. Nadaljuje se, ko se gospodje za šankom smejijo pripombi, da si je udarce gotovo zaslužila in da "že ve, zakaj jih je dobila". In nenazadnje. Včeraj smo na spletni strani izklopili komentarje pri novici o umoru in samomoru. Nekaterim komentatorjem na nekaterih spletnih straneh se je namreč zdelo blazno ustrezno, da so pod novico zapisali, da je storilec svojo partnerico umoril, ker mu je skuhala prevroče kosilo.