"Na našem (prekmurskem, op. a.) koncu je 11 tisoč brezposelnih, a letos sploh ne dobim dovolj ljudi, da oberem 15 hektarjev jagod v pravem času. Ljudje nočejo delati," pove Andrej Smodič, direktor razvojnega centra v Panviti, kjer pridelujejo jagode, šparglje, sladko koruzo, lubenice, papriko, paradižnik in mak. Prepričan je, da imajo ljudje sezonska kmetijska dela za manjvredna. "Zakaj je tako, ne vem," pravi.

Jagod se ne da kar ugasniti
Največ ljudi, ki jih je v njihovih nasadih delalo naenkrat, je bilo 184, praviloma pa jih dobijo od 80 do 110. "To je skoraj še enkrat manj, kot bi jih potrebovali na dan," poudari in doda, da bodo prihodnje leto tudi sami prisiljeni delavce iskati zunaj slovenskih meja. Že zdaj so jih imeli nekaj iz Romunije. "Osnovna razlika v primerjavi z našimi je v tem, da če se z njimi dogovorimo, da pridejo jutri v službo, pridejo. Pri naših pa nikoli ne veš ..." prizna. "Meni je šlo na ta račun nekaj deset tisoč evrov rakom žvižgat, ker v nedeljo, pa tudi že v soboto, nismo imeli dovolj obiralcev. Pravijo, da v nedeljo in soboto ne bodo delali. Ampak jagod se ne da za konec tedna ugasniti, pa potem v ponedeljek ob 7. uri spet zastartati," je zgrožen.

Sto in en izgovor
Pri Stanislavu Jarkoviču z Broda pri Podbočju za obiranje jagod v glavnem najemajo delavce iz Bosne in Hercegovine (BiH). "Naš slovenski človek tega noče delati in konec! Vsak ima neki razlog, prvi naj ne bi imel prevoza, drugi ima otroka ... Izgovorov je sto na sto načinov," pove in doda: "Mi smo pred leti prek zavoda organizirali delavnice v Krškem in Sevnici, avtobus, ki je vozil skozi Novo mesto … Nazadnje so se vozile štiri, potem pa nič."

Molil bi namesto delal
Tudi letos so na zavod za zaposlovanje dali povpraševanje po delavcih, a za obiranje niso dobili niti enega, za prodajo sadežev na stojnicah pa se jih je od 35 odločilo 16. "Med temi je bila ena, ki je pila, drugi je moral iti ob določeni uri na neko molitev in tako dalje. Tako da je bila velikokrat kakšna stojnica zaprta. Ali pa koga zjutraj preprosto ni bilo," opiše.

Tudi pridelovalec ameriških borovnic Tone Palčič iz Borovnice meni, da slovenski brezposelni "nimajo ravno želje, da bi se šli takšna dela", zato pri njem v glavnem delajo upokojenci, pa tudi kakšna še dejavna učiteljica ali celo sodnica se najde: "Ampak te pridejo za lastno relaksacijo, da so pač v naravi, zaradi druženja in klepeta, pa da se malo najejo borovnic." Kot pravi, so prejšnji teden ravno začeli obirati in imajo v povprečju 20 ljudi, a jih je premalo; v špici sezone jih potrebujejo okrog 40.

Tujci nas posekajo v normi
"Najdlje ostanejo kmečki, ki že imajo delovne navade," opiše kadrovnica v krškem Evrosadu Bojana Grilc in doda: "Trenutno smo jih za ročno redčenje plodov najeli 24, ampak jih je že pet nehalo." Slovenci bi po njenih besedah najraje vozili traktor ali delali za računalnikom, obiranje pa jim zaradi težkih delovnih pogojev, vročine in rose ne diši. Zato bodo tudi letos za obiranje breskev, hrušk in jabolk priskrbeli 220 delavcev iz Hrvaške, BiH in Srbije. "So zelo pridni. V primerjavi z našimi je 50-odstotna razlika v normi," jih pohvali.

Dva evra za že spakirane
Na zavodu za zaposlovanje podatkov, koliko sezonskih mest je bilo razpisanih in koliko so jih zapolnili brezposelni, nimajo. So pa nezainteresiranost za opravljanje sezonskega dela pripisali naravi sezonskega dela in zaslužku.

In koliko obiralci dejansko lahko zaslužijo, če dosežejo normo? V Evrosadu 3,50 evra, plačajo jim tudi malico in prevoz. Pri Agroindu Vipava z obiranjem grozdja povprečno zaslužijo štiri evre na uro, kar je sicer precej manj kot za enako delo dobijo v Italiji. Obiranje ameriških borovnic nanese 90 centov na kilogram, v sezoni pa se po Palčičevih besedah da nabrati od 6,5 do sedem kilogramov na uro. V Panviti je z obiranjem jagod možno zaslužiti 30 centov na kilogram, v uri pa jih povprečno oberejo 10 kilogramov. "Jaz ne morem za kilogram obranih jagod plačevati dva evra, ker za kilo spakiranih ne dobim dva evra," Smodič odgovarja tistim, ki mu očitajo prenizko plačilo.

Foto: Nada Černič Cvetanovski Irena Pirc Miniintervju z Ireno Pirc, direktorico sevniškega zavoda za zaposlovanje: Brezposelni brez sankcij, če odklonijo delo

Zakaj med brezposelnimi ni zanimanja za sezonsko delo?
Prvič so pogoji dela takšni, da naši nanje niso navajeni; to je delo zunaj, v vseh vremenskih razmerah, po drugi strani pa tudi delodajalci niso najbolj zainteresirani za domače, ker so učinki nekoliko slabši kot pri tujcih.

Pa lahko zavod brezposelnega prisili, da gre obirat sadje?
Žal ne. Nimamo zakonske podlage, da bi koga odstranili iz evidence, če odkloni tako delo, ker to ni delovno razmerje, pač pa gre za podjemne pogodbe za čas dveh ali treh mesecev. Če ne pride na predstavitev dela in se ne opraviči, lahko sledi sankcija, ker se ni odzval našemu vabilu. Če pa odkloni delo, pa žal ustreznega mehanizma za sankcioniranje nimamo.

Tudi če prejema nadomestilo za brezposelnost?
Tudi.

Koliko brezposelnih pa dejansko vzame tako delo?
Po novem zakonu in pravilnikih delodajalcem ni več treba sporočati potreb po podjemnih pogodbah, brezposelnim pa tudi ne, če niso prejemniki nadomestila. Tako da nimamo evidence, koliko jih dejansko dela.