Dr. Mojca Juriševič s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je ob tem dejala, da "rezultati glede na zadnje izsledke mednarodnih raziskav znanja PIRLS, ICCS in PISA, pa tudi nekatere nacionalne pokazatelje, niso veliko presenečenje".

Po njenih besedah naši otroci in mladostniki v omenjenih raziskavah v povprečju niso pokazali visokih ravni znanja, poleg tega pa so poročali o nižji samopodobi, slabših odnosih z učitelji in starši, nižji pripadnosti šoli, psihosocialnih stiskah, nižji notranji motiviranosti za učenje, manjši odprtosti do novosti, manj pozitivnih prepričanjih do ustvarjalnosti in medvrstniškem nasilju.

"Tudi t. i. »ocenomanija«, ki preveva naš vzgojnoizobraževalni sistem v zadnjih dveh desetletjih, s svojo enostransko naravnanostjo k visokim ocenam ne dopušča prostora za ustvarjalno učenje in znanje," je ocenila.

Dodala je, da področju ustvarjalnega mišljenja posvečamo premalo pozornosti, zato bi morali takoj začeti "s sistematično krepitvijo znanih dejavnikov, ki spodbujajo ustvarjalno učno okolje, ustvarjalno razmišljanje in ustvarjalne dosežke učencev".

Kakšni so bili rezultati?

Pri mladih iz slovenskih šol rezultati tako kažejo na podpovprečne dosežke na področju ustvarjalnega mišljenja, kljub temu da so poročali o pogostejši udeležbi v aktivnostih s področja ustvarjalnosti na tedenski ravni kot njihovi vrstniki iz držav OECD. Slovenski mladi tudi izražajo bolj negativna stališča do različnih vidikov ustvarjalnosti - poročajo recimo o nižji lastni samoučinkovitosti na področju ustvarjalnosti in domišljije, odprtosti za pridobivanje novega znanja ter odprtosti za umetnost in pridobivanje novih izkušenj.

Podobne rezultate kot slovenski so dosegli tudi mladostniki iz Čila, Hrvaške, Islandije in Slovaške, najvišje rezultate pa so dosegli 15-letniki v Singapurju, Južni Koreji in Kanadi. V vseh primerjanih državah, tudi v Sloveniji, so dijakinje dosegle višji rezultat od dijakov.

Kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci, med srednješolskimi izobraževalnimi programi v povprečju najvišje dosežke ustvarjalnega mišljenja PISA izkazujejo dijaki in dijakinje, ki obiskujejo programe splošne gimnazije, najnižje pa tisti, ki obiskujejo programe srednjega poklicnega izobraževanja.

So pa slovenski 15-letniki izkazovali bolj zavzeto reševanje nalog ustvarjalnega mišljenja od vrstnikov iz držav OECD, poročali so tudi o pogostejši udeležbi v aktivnostih s področja ustvarjalnosti na tedenski ravni in negativnejših stališčih do različnih vidikov ustvarjalnosti.

Felda: Izboljšav se deloma že lotevamo

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda je ob tem dejal, da dosežki sporočajo, da lahko področje spodbujanja ustvarjalnosti še izboljšamo.

Foto: Žan Kolman/KPV Darjo Felda "Ustvarjalnost na ministrstvu prepoznavamo kot nacionalno pomembno temo, zato smo tudi naročili ciljni raziskovalni program, ki bi razgrnil potrebe na področju razvoja ustvarjalnega potenciala nadarjenih učencev. Deloma se izboljšav v sistemu že lotevamo, saj v šolah trenutno poteka poskus za posodobitev koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci," je pojasnil.

Težava je po njegovih besedah tudi, da se učitelji ne čutijo dovolj usposobljeni za odkrivanje nadarjenosti in delo z nadarjenimi, obenem pa tudi to, da pouk velikokrat še vedno poteka v klasični, enosmerni frontalni obliki.

"Obetamo si, da bo prenova učnih načrtov prinesla nove spodbude - predvsem s skupnimi cilji učnih načrtov vseh predmetov. Pomemben je tudi razvoj ustvarjalnega mišljenja na splošno, saj smo lahko ustvarjalni pri vseh predmetih. Na ustvarjalnost gotovo vpliva tudi to, kako v šoli preverjamo in ocenjujemo znanje. Ustvarjalnost namreč spodbuja možnost, da pri učenju delamo napake in nam tega nihče ne šteje v slabo. Pomembna je torej redna kakovostna povratna informacija ter ustvarjanje možnosti, da si učenci sami izbirajo različne poti do učnih ciljev," je poudaril.

dezurni@styria-media.si