Današnja tradicionalna povorka je bila vrhunec letošnjih Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, ki se zadnja štiri leta ponašajo z nazivom mednarodni folklorni festival. Dvokilometrsko pot skozi Kamnik je v povorki prehodilo preko 2000 udeležencev v narodnih nošah, ki so prišli iz okrog sto različnih folklornih in drugih skupin, od katerih je vsaka predstavila oblačilno dediščino svojega kraja.

"V današnji kamniški povorki se Slovenstvo razgrinja v vsej svoji simbolni različnosti, v kateri je tudi naše bogastvo. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine ne govorijo le o oblačenju, ampak tudi o tem, da je naše bogastvo prav v različnosti med nami, če jo znamo razumeti in spoštovati," je v svojem slavnostnem nagovoru poudarila premierka Alenka Bratušek.

37.000 obiskovalcev

"Če se sami ne cenimo, kdo drug nas bo cenil," je opozoril kamniški župan Marjan Šarec in dodal, da v Kamniku vsako leto dokažejo, da znajo ceniti svojo dediščino, kulturo in izročilo, kar je pokazala tudi nepregledna množica udeležencev. Organizatorji so ocenili, da se je na prireditvi do današnjega popoldneva zvrstilo več kot 37.000 obiskovalcev.

Zbrani so si ogledali preko 600 nastopajočih na odru in preko 2000 udeležencev povorke. Prvič so si lahko ogledati tudi oblačilno dediščino srednjega veka na Malem gradu in prvič preizkusili okuse Kamnika, je pojasnila direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar.

Avba rdeča nit

Letos so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine potekali pod sloganom Občutimo tradicijo, spoštujmo dediščino, rdeča nit pa je bila avba. Tako so ob začetku štiridnevnega festivala v četrtek odprli tudi razstavo Avbe na Slovenskem, na kateri je avtorica Alenka Pakiž zbrala avbe iz slovenskih muzejev in tudi zasebnih zbirk. V tekmovanju za naj avbo so izbrali dve avbi, in sicer eno originalno, staro več kot sto let in drugo, ki je rekonstrukcija posebnega tipa avbe s črnim vezenjem na črno svilo.

Narodne noše so točno določena oblika folklornega kostuma, ki se je razvijal v drugi polovici 19. stoletja, predvsem pod voditeljstvom mestnih dam, ki so polepšale kose oblačil in jih nosile kot pripadnostni kostum, s katerim so izkazovale svoje slovenstvo. Najprej so narodne noše zaživele v mestih, postopoma pa so se preselile tudi na podeželje. Veljale so za zelo svečano obleko, v kateri se ni delalo in pogosto niti plesalo.