BDP je v 3. četrtletju zrastel za 3,4 odstotka. Za primerjavo, v drugem četrtletju je ta rast znašala kar 8,2 odstotka.

Na nižjo rast je najbolj vplivalo domače povpraševanje, kjer je bila umiritev najizrazitejša. Povpraševanje je bilo sicer v okviru dolgoletnega povprečja, poudarjajo na statističnem uradu (Surs).

Umiritev gospodarske dejavnosti v tretjem četrtletju je bila predvsem posledica umiritve domače potrošnje. Ta se je v medletni primerjavi po petih četrtletjih rasti okoli ali več kot 10 odstotkov tokrat povečala le za 2,7 odstotka.

Od obeh največjih komponent domače potrošnje se je poraba gospodinjstev povečala za 2,6 odstotka, potem ko je v zadnjih dveh trimesečjih dosegla 12,6 oziroma 19,6 odstotka, ob koncu 2021 pa celo 21,2 odstotka.

Najbolj izrazito umirjanje so na Sursu zaznali v skupini hrane, goriv in storitev. Pri storitvah pa imajo najpomembnejši delež tiste, ki so povezane s turizmom.

Smo torej na pragu recesije. Po najbolj razširjeni definiciji se država v recesiji znajde, ko se BDP države dve četrtletji zapored zniža.

Romana Korenič s statističnega urada je na današnji novinarski konferenci opozorila, da je podatkov za zadnje trimesečje za zdaj še premalo za verodostojne napovedi. Prav tako je negotovost, predvsem v zunanjem okolju, po njenih besedah prevelika. Izrazito težko je napovedovati, je dejala.

Je pa izpostavila, da je učinek nizke osnove zaradi koronskega šoka, ki je bil v minulih četrtletjih opazen, zdaj izzvenel. Osnove so že bolj naravne, vračamo se k bolj naravni rasti, je dodala.

Zaposlenost se je povečala za dva odstotka. Se pa tudi na tem področju rast umirja. Največ novih oseb se je zaposlilo v gradbeništvu in predelovalni dejavnosti.