Po treh mesecih poskusnega obdobja izvajanja izvajanje novele zakona o evidencah, je ministrstvo za delo prejšnji petek sklicalo usklajevalni sestanek socialnih partnerjev. Ker so delodajalci vztrajali pri tem, da uveljavljene spremembe veljajo le za kršitelje, so sindikati sestanek protestno zapustili. Spremembe, ki jih je v osnutku sprememb zakona predvidelo ministrstvo za delo, se nanašajo na definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, tako da bi bilo zajetih manj delavcev. Načrtovano je tudi črtanje evidentiranja odmora in možnost drugačne ureditve evidentiranja s kolektivno pogodbo dejavnosti. A delodajalcem te spremembe ne zadoščajo.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je na današnji novinarski konferenci spomnila, da je bila novela usklajena na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), zadnje dogajanje pa po njenem potrjuje, da je "denar res sveta vladar". Obetajo se namreč spremembe po meri delodajalcev, ki so julija 2022 izstopili iz ESS, "lobiranje pa jim gre bistveno bolje kot pogajanja", je ocenila Jerkič.
Namen vladne novele zakona je bila vzpostavitev učinkovitega nadzora na področju 40-urnega delovnika, odmorov in počitkov in drugih pravic, ki jih delavcem sicer zagotavlja zakon o delovnih razmerjih. Inšpektorat RS za delo je namreč več let opozarjal, da brez ustreznih evidenc nadzor ni mogoč in da kršiteljev posledično ni mogoče kaznovati.
Štrukelj: državni sekretar Židan in minister Mesec sta na strani delodajalcev
Sindikalna stran ima občutek, da so delodajalci ves čas v prednosti, da si v ločenih pogovorih z vlado v naprej zagotavljajo obljube in zaveze, je Jerkič pritrdil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah je bilo tako tudi na petkovem sestanku socialnih partnerjev o spremembah zakona o evidentiranju delovnega časa. Ne le, da je bil na strani delodajalcev državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan, naklonjen ji je bil tudi minister za delo Luka Mesec. "Za nas je to absolutno nesprejemljivo. Nismo si uspeli zagotoviti enakega položaja, zato smo zapustili pogajanja," je opisal. Mesec je konec tedna napovedal, da razmišljajo o več možnih spremembah zakona, med drugim bi ne le evidentiranje odmora za malico, temveč tudi evidentiranje časa prihoda in odhoda z dela lahko v prihodnje obveljalo le za kršitelje zakonodaje.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je poudaril, da je ministrstvo za delo pripravilo več predlogov rešitev, ki jih sindikati niso videli, prav tako ne vedo, kaj o njih menijo na inšpektoratu, ki da je ključen deležnik pri spreminjanju zakonodaje o evidentiranju delovnega časa. "To je primer, kako se ne vodi socialnega dialoga," je bil kritičen.
Sindikati pričakujejo, da se spremembe uskladi na ravni vseh socialnih partnerjev, četudi bi to terjalo več napora in časa. "ESS ne deluje, ne sme pa biti to izgovor, da se socialnih partnerjev ne obravnava enakopravno, da se ne išče konsenza," je ocenil Počivavšek in izrazil prepričanje, da je soglasje mogoče najti.
Evropsko sodišče ali zasuvanje inšpektorata s kršitvami
Delodajalci so z močno aktivnostjo dosegli vzpostavitev občutka, da je zakon odveč, praksa na terenu pa kaže, da mu ne zaposleni ne delodajalci na "tretji ali četrti ravni" ne nasprotujejo, je nadaljeval podpredsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost Albert Pavlič. Zakon bi bilo treba ne le ohraniti, temveč ga še nadgraditi v korist delavcev, ga je dopolnil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.
Možnost, da bi bilo evidentiranje časa prihoda in odhoda z dela v prihodnje obveljalo le za kršitelje zakonodaje, je za sindikalno stran nesprejemljiva, saj je vpisovanje prihoda in odhoda z dela ključno, da se ugotovi kršitve. "Če kršitev ne moreš ugotoviti, ne moreš ugotoviti kršiteljev," poudarjajo predstavniki delojemalcev. Tovrstna sprememba bi tako pomenila povratek nazaj v čas pred sprejetje zadnje novele, se bojijo.
Če bodo sprejete neusklajene spremembe zakona, sindikati napovedujejo tožbo na Sodišču EU. To je namreč v preteklosti že odločilo, da mora biti beleženje podatkov o delu urejeno na način, da so evidence jasne. Ena od možnosti je tudi, da bi inšpektorat za delo zasuli s kršitvami, je možne nadaljnje korake v imenu sindikalnih central danes povzela Jerkič.
vlada naj za začetek poskrbi zato, da bo pobrala čim manj davkov , se pravi dello naj bo manj obdavčeno …
Kaj nebi morali sindikati delati v korist delavcev? Se ti sindikati ne zavedajo, da tega neumnega zakona delavci ne podpirajo.
KO DELOMRNEŽI ULIČARJI IN PEDRI VODIJO DRŽAVO JE RES VSE U KRCU