"Odločitev je padla. Kandidral bom za direktorja Nacionalnega inštituta za zdravje. Pod mojim vodstvom bo NIJZ postal resen raziskovalni inštitut. NIJZ ne bo več kupoval in prodajal cepiv. Varoval bo zdravje ljudi, kot bi ga moral že do sedaj in to na vseh področjih," je ob najavi kandidature zapisal dr. Gorazd Janez Pretnar. 

Pretnar je za Regional Obala povedal, da se je za kandidaturo odločil, ko je gledal, kaj se je dogajalo ob epidemiji koronavirusa. Že dolgo je kritičen do dela NIJZ, predvsem ko gre za objavljanje razpisov za cepiva, njihovo kupovanje, skladiščenje in finančno distribuiranje naprej. Prav na področju cepiv bi sam vpeljal pomembne ukrepe, med drugim zbiranje podatkov o stranskih učinkih po cepivih. 

xxx

NIJZ bi po njegovem mnenju moral upravičiti ime inštitut in postati resna raziskovalna inštitucija. "Vsako leto pridejo in rečejo, 'ne se sončiti, 'ne piti alkohola', da izpolnijo svojo dolžnost. To ni nič, to je otroški vrtec," je bil oster. "Krepko bom pretresel kompleten NIJZ in ga poslal na pot raziskovalne inštitucije s primerno laboratorijsko opremo in raziskovalci, ki si raziskovanja res želijo in se niso prišli samo usest v pisarno." 

O kandidaturi za direktorja NIJZ razmišlja tudi Milan Krek, predstojnik koprskega NIJZ. 

Pretnar meni, da bi moral NIJZ ostati združen z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, skupaj pa bi morala predstavljati glavno bojno linijo, ki bi državo branila pred infekcijskimi boleznimi. V času, ko se je o koronavirusu šele govorilo je takratnega premierja Marjana Šarca pozval, naj mu pošlje načrt za primer epidemije oziroma pandemije, a ga še danes ni dobil. 

Kritičen je tudi do ukrepov ob letošnji epidemiji gripe, ko je v Sloveniji umrlo 160 ljudi. "NIJZ je stal zraven, štel mrtve in ni storil ničesar. Najmanj, kar bi morali storiti, je prestavitev šolskih počitnic, ta ukrep bi pomenil zajezitev te gripe," meni Pretnar. 

Senca dvoma Lestvica stabilnosti v času covid-19: Slovenija za Hrvaško

Želel bi več podatkov

Pretnar, ki je pohvalil delo Milana Kreka in Miroslava Petrovca, opozarja, da v primeru epidemije novega koronavirusa manjkajo podatki, ki jih je zbral NIJZ. Želel bi si namreč podatke ne le o starosti obolelih, ampak tudi o različnih diagnoza ter poklicih. "Po mojih neuradnih podatkih tudi vlada namreč nima dostopa do teh drobnih podatkov. V nekaterih poklicih se okužba bolj pojavlja, v drugih manj. Gledano skozi občinske zemljevide to pomeni počasno rahljanje med občinami, ne vse občine hkrati," pojasnjuje.

Sproščanje ukrepov bi po njegovem mnenju terjalo globok razmislek. Opozoril je, da se Kitajska, ki je uspešno zajezila epidemijo, zdaj spet sooča s porastom števila okuženih. Ob tem dodaja, da je virus nov in še ni jasno, kakšne posledice pušča. 

dezurni@zurnal24.si