Nesprejemljiva. Po prvih ocenah geologa naj bi sanacija oziroma gradnja nove ceste trajala najmanj od pol do vsaj enega leta, kar bi bilo za prebivalce, ki imajo na Majlandu avtomobile, nesprejemljivo. Kot je za Žurnal24 povedal Jože Senica, poveljnik štaba Civilne zaščite Občine Laško, so v zadnjem hipu našli rešitev. “Naredili bomo nasip z rampo,” pove Senica in dodaja, da so se za prevoz avtomobilov že dogovarjali tudi s Slovensko vojsko. “Prevoz avtomobilov s helikopterjem bi bil verjetno spektakularen, a ne bi bilo mogoče izključiti morebitnih poškodb,” še dodaja Senica.
“Samo malo se je zatreslo in kar naenkrat sem videl, da je odneslo cesto. V trenutku sem dobil mehke noge. Zaradi varnosti sva z bratom, ki je prišel ven kar v pižami, s trakom zavarovala območje, da se ne bi zgodila kakšna nesreča, in poklicala na center za obveščanje,” pripoveduje Edin Dedič, eden od tistih 60 prebivalcev naselja Majland, ki se dviga visoko nad železniškim križiščem v Zidanem Mostu, kjer je od sveta odrezanih kar
30 hiš.
Vajeni vsega hudega
“Ko bi vsaj imeli avto v dolini,” potarna in dodaja, da morajo zdaj otroci – šoloobveznih otrok je v tem naselju kar devet – peš hoditi v šolo. “To je zelo nevarno, saj prečkajo šest nevarnih železniških tirov. Veliko prebivalcev je starejših in potrebujejo stalno zdravstveno pomoč,” pripoveduje Dedič. “Smo pa tu vajeni vsega hudega. Že pozimi je grozno, zdaj je še huje. Vendar se do zdaj za nas ni nihče zmenil, mogoče se bo, pa naj se še tako ironično sliši, zdaj kaj spremenilo,” pove Damjan Cigole, poveljnik Gasilskega društva Zidani Most, ki ima tudi sam hišo na Majlandu, ki jo ogroža plaz. “A takšne katastrofe vendarle nismo pričakovali,” priznava.
Niti trgovine nimajo
“Že pred leti smo želeli cesto razširiti za 40 centimetrov in jo utrditi, a so na Slovenskih železnicah vztrajali, da potrebujejo soglasje vseh lastnikov. Lastnik pa je država,” je jezen Tone Škegro, ki na Majlandu živi vseh 72 let.
“Bojim se, kaj bo, če ceste ne bodo kmalu uredili, saj je ta vitalnega pomena. Sama moram biti v službi že pred 5. uro, medtem ko prvi vlak iz Zidanega Mosta proti Celju pelje šele po peti,” nam pove Marjetka Breznikar. Dodaja, da se je začasno dogovorila, da lahko v službo malo zamudi, a se boji, kako dolgo bodo lahko nadrejeni to tolerirali. Zaskrbljena je tudi njena mama Ana Breznikar. “Problem je, da v Zidanem Mostu, tudi če gremo v dolino peš, nimamo niti ene trgovine z osnovnimi živili, zato je avto nuja, saj se moramo peljati bodisi do Radeč bodisi do Rimskih Toplic,” nam pove.