Nakup vozovnic za podzemno železnico, nastavljanje klimatske naprave in predvidevanje delovanja robotskega sesalnika v sobi so le nekateri vsakdanji problemi, v razreševanju katerih so se slovenski 15-letniki odrezali slabše od povprečja držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). To kaže drugi del raziskave Programa mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev (Pisa) 2012, ki jo je včeraj objavila OECD.

V povprečju so slovenski 15-letniki dosegli 476 točk, kar je precej manj od povprečja OECD, ki znaša 500, in kar 86 točk manj od Singapurja, ki se je v raziskavi odrezal najbolje. Tudi sicer prvih sedem mest zasedajo azijske države in regije. Najuspešnejša evropska država je Finska, Slovenija pa se je uvrstila med Španijo in Srbijo, ki sicer ni članica OECD, a je bila vključena v raziskavo.

Tretjina pod osnovno ravnjo

V Sloveniji dobrih 28 odstotkov učencev ni doseglo osnovne ravni znanja pri razreševanju problemov, kar je sedem odstotkov več od povprečja OECD. Gre za 15-letnike, ki so sposobni razreševati le preproste probleme, ki od njih ne zahtevajo vnaprejšnjega razmišljanja in so postavljeni v znane okoliščine, kot je izbira najcenejšega pohištva v katalogu, v katerem so navedene različne znamke in cene. Po drugi strani pa se je le 6,6 odstotka slovenskih učencev izvrstno odrezalo v razreševanju problemov, kar je skoraj dvakrat manj od povprečja OECD. Ti učenci so sposobni sistematičnega raziskovanja zapletenih problemov, oblikovanja večstopenjskih rešitev, ki upoštevajo vse omejitve, in prilagajanja odločitev na podlagi pridobljenih 
odzivov.