"Takoj po začetku študija sem približno tri mesece opravljala delo v odvetniški pisarni, za katero je bilo že vnaprej dogovorjeno, da plačila ne bo, saj naj bi bili mladi pravniki pisarnam samo v breme, ne pa v korist. Med časom, ko sem opravljala delo v tej pisarni, se mi je ponudila priložnost za usposabljanje na delovnem mestu, ki ga je financiral zavod za zaposlovanje, v drugi odvetniški pisarni, prav tako locirani v Mariboru. Po izteku usposabljanja mi je odvetnik ponudil opcijo, da skleneva pogodbo o zaposlitvi za obdobje enega leta, za minimalno plačo, ki bi mi jo izplačeval na moj osebni račun, jaz pa bi mu denar nato vrnila," v pismu piše univerzitetna diplomirana pravnica, ki se je z volonterskim delom srečala že dvakrat.

Ostati želi anonimna, prav tako noče imenovati delodajalcev. "Glede na pomanjkanje ponudb dela sem se s ponujenim strinjala, tako da sem bila eno leto zaposlena, a plačila za to nisem prejela," je še zapisala.

"Kritično v odvetniških pisarnah in arhitekturnih birojih"

"S tem, ko delodajalec zahteva vračilo plače, gre več kot očitno za kršitev zakonodaje. A žal vsi ti volonterji vztrajajo pri popolni anonimnosti. Trudimo se jih prepričati, da bi vsaj delodajalce prijavili," poudarja Sanja Leban Trojar iz sindikata Mladi plus.  

Koliko je volonterskega pripravništva v Sloveniji je težko oceniti, saj baza podatkov ne obstaja. Te vrste zaposlitev lahko spremljamo le v javni upravi, ki objavlja razpise.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak nasprotuje volonterskemu pripravništvu, a ravnanja kolegov ministrov, ki delovno silo iščejo tudi na tak način, ne komentira rada. Konec avgusta je denimo ministrstvo za šolstvo iskalo 247 mladih za pomoč v vrtcih in šolah. Kopač Mrakova je na vprašanje, ali razmišljajo o prepovedi volonterskega pripravništva, sicer že lani napovedala, da bodo razmislili, ali je po petih letih šolanja sploh smiselno, da se od mladih zahteva še eno leto pripravništva.

"Tega je veliko v odvetniških pisarnah, arhitekturnih birojih. Tudi v muzejih, kjer volontersko pripravništvo sicer ni obvezno, a če želiš postati kustos - kar je pogoj, da te zaposlijo – ga moraš opraviti," poudarja Leban Trojarjeva.

Tanka linija med izkušnjami in izkoriščanjem

"Ne želim, da izpade, kot da mi zadeva ni koristila, saj sem se ogromno naučila, a sem seveda tudi ogromno postorila, plačila pa nisem prejela. Podobno zgodbo je nato v isti pisarni imel tudi kolega," o izkoriščanju takšnega načina zaposlovanja pravi mlada pravnica.

Leban Trojarjeva je prepričana, da se število zaposlitev, ki že mejijo na izkoriščevanje, veča tudi zaradi načina razmišljanja, ki se ga poskuša mladim danes vcepiti. "Na nek način se govori le še o startupih in zaposlitvah, ki si jih moraš sam ustvariti, če jih želiš imeti. Na drugi strani pa imamo krizo, zaposlitev ni, treba je izstopati in biti boljši, zato mladi pristanejo na vse. Seveda je nekdo, ki ima več izkušenj boljši, s tem se vsi strinjamo, a nekje je treba potegniti mejo med izkušnjami in izkoriščanjem."