Konec maja so postojnski porodnišnici z računa pobrali več kot 853 tisoč evrov odškodnine zaradi zapleta pri porodu. Od tega je oziroma bo zavarovalnica plačala le 51.200 evrov, saj gre za dogodek izpred dvanajstih let, ko so veljali drugačni standardi zavarovanja, zavarovanje, ki so ga imeli sklenjenega, pa je bilo celo nad priporočili ministrstva.

Slovenske bolnišnice so zdaj bistveno bolje zavarovane, a je praksa med njimi je zelo različna, stroški za zavarovanje pa ponekod astronomski. 

Zavarovani za pol milijona evrov

Med najbolje zavarovanimi je brežiška bolnišnica. Za škodo, ki bi nastala pri zdravniškem delu, so zavarovani kar za pol milijona evrov. Letos so zavarovalno vsoto dvignili z 230 na 500 tisoč evrov, za kar plačujejo 60.300 evrov premije. 

Najvišja odškodnina, ki je bila doslej izplačana pri njih, je bila 230 tisoč evrov v letu 2008. Izplačila takšne odškodnine, kot je bila v primeru postojnske porodnišnice, pa si direktorica Nataša Avšič Bogovič "glede na že zdaj težko finančno stanje in s tem povezano slabo likvidnostjo" ne zna predstavljati. 

Za zavarovanje dvesto tisoč evrov na leto, v preteklosti so se že opekli

V Splošni bolnišnici Celje za zavarovanje poklicne odgovornosti vseh zdravstvenih delavcev in sodelavcev plačujejo skoraj dvesto tisoč evrov na leto, podatka o zavarovalni vsoti pa ne razkrivajo, saj je, pravijo, poslovna skrivnost. Glede na to, da v brežiški bolnišnici za 500 tisoč evrov zavarovalne vsote plačujejo 60 tisoč evrov, pa bi lahko znašala prek milijona evrov. Najvišja odškodnina, ki so jo doslej plačali, je znašala slabih 112 tisoč evrov, a je zavarovalnica ni plačala v celoti, saj je bil letni agregat zavarovalne vsote že izčrpan. Bolnišnica je morala tako iz lastnih sredstev plačati dobrih 32 tisoč evrov.

Najvišja odškodnina v kliničnem centru: 676.233 evrov

V ljubljanskem kliničnem centru imajo različne zavarovalne vsote glede na ocenjeno tveganje v organizacijski enoti. Večinoma so 150 tisoč oziroma sto tisoč evrov, na treh enotah je 77 tisoč evrov, na dveh pa 25 tisoč evrov. Najvišji doslej izplačan odškodninski zahtevek pa je bil 676.233 evrov, od tega skoraj pol obresti. 

Foto: Anže Petkovšek čakalna vrsta

Murskosoboška bolnišnica je za splošno in civilno odgovornost zdravnikov zavarovana za 300 tisoč evrov, za kar letno plačajo skoraj 55 tisoč evrov. Konec leta pripravljajo nov razpis, zavarovalno vsoto pa bodo zagotovo dvignili, pravijo. Najvišja odškodnina, ki so jo izplačali doslej, je znašala 80 tisoč evrov, izplačali pa so jo letos. 

V slovenjegraški bolnišnici so je zdravniška odgovornost zavarovana za 240 tisoč evrov, za kar plačujejo 35 tisoč evrov. Najvišja izplačana odškodnina je bila sicer relativno nizka, znašala je 20 tisoč evrov, nanašala pa se je na zahtevek iz leta 2014. Že druga najvišja odškodnina je skoraj pol nižja: leta 2012 so izplačali 10.690 evrov odškodnine (zahtevek iz leta 2009). 

Zavarovani za 120 tisoč evrov, pa ni bilo dovolj

Na Ptuju se jim je že zgodilo, da so morali za izplačilo odškodnine primakniti še lastna sredstva. Zavarovani so za 120 tisoč evrov (odbitna franšiza tisoč evrov in premija 61.019 evrov letno), najvišja odškodnina, ki so jo doslej morali izplačati, pa je znašala 205 tisoč evrov. 

V Izoli imajo sklenjeno zavarovalno polico za 150 tisoč evrov, letni agregat izplačanih zavarovalnin pa je 450 tisoč evrov. Za zavarovanje plačujejo dobrih 2600 evrov na mesec. 

V Bolnišnici Topolščica imajo zdravniško odgovornost zavarovano za sto tisoč evrov, objektivno odgovornost iz dejavnosti za pa za 45 tisoč evrov. Za obe polici znaša strošek 2608 evrov letno. Najbrž je tako poceni, ker je bila doslej najvišja izplačana odškodnina le 6566 evrov. 

Foto: Nino Verdnik ukc maribor

V Mariboru je vse poslovna skrivnost

V UKC Maribor je bila najvišja izplačana odškodnina 63.524 evrov, za zavarovalno vsoto in premijo, ki jo plačujejo, pa trdijo, da je poslovna skrivnost. Iz erarja je sicer razvidno, da so Zavarovalnici Sava lani maja plačali 567 tisoč evrov, letos maja pa 605 tisoč evrov. Ker menimo, da gre za informacijo javnega značaja, smo se pritožili. 

Foto: Anže Petkovšek Milojka Kolar Celarc Ministrica nima podatkov, smernice stare 17 let 

Na ministrstvu za zdravje nimajo podatka, za kolikšne zavarovalne vsote so zavarovane slovenske bolnišnice. Zadnje smernice glede višine zavarovanja so iz leta 2000 in določajo, da mora biti zdravnik ali zobozdravnik, ki dela neposredno z bolniki, zavarovan za škodo vsaj 12.519 evrov (takratnih tri milijone tolarjev). Smernice je izdala zdravniška zbornica, soglasje pa je podal minister za zdravje. 

"Predmetni sklep je začel veljati 24. 2. 2001 in je še vedno v veljavi. Zakon sicer določa, da zavarovalno vsoto po posameznih specialnostih vsako leto določi zbornica v soglasju z ministrom, vendar zaenkrat nov sklep ni bil izdan. V praksi je zavarovalna vsota zagotovo višja od tiste, ki jo predvideva sklep, vendar teh podatkov na MZ nimamo," so pojasnili na ministrstvu. 

Na zdravniški zbornici pravijo, da pripravljajo izhodišča za dvig minimalnih zavarovalnih vsot, podlaga bodo zavarovanja, ki jih imajo zdaj bolnišnice v praksi. Dodajajo, da ima zbornica zakonsko pooblastilo le za določitev najnižje zahtevane zavarovalne vsote, medtem ko mora biti obseg in višina zavarovalnega kritja prilagojena vrstam zdravstvenih storitev, ki jih ustanova opravlja. 

Nekrivdna odškodnina na obzorju, obzorje pa je daleč

Rak rana slovenskega sistema odškodnin v zdravstvu je, da je treba na sodišču dokazati krivdo zdravnika. To v praksi praviloma pomeni več let do več desetletij sodnih postopkov, poleg tega pa do primerov, ko bi bil pacient upravičen do odškodnine, lahko pride tudi brez kazenske odgovornosti, na primer malomarnosti zdravnika. Uradni predlog, da se uvede tako imenovani "no-fault" sistem povračil oziroma nekrivdne odškodnine je zdravniška zbornica na ministrstvo za zdravje poslala maja lani.

"Navedeno predstavlja večje zakonodajne spremembe in zahteve temeljit razmislek o zagotavljanju dodatnih finančnih virov za izplačevanje takšnih odškodnin. Naprej bo najprej treba pridobiti primerjalno pravno analizo in analizo vplivov takšne ureditve na naš sodni in zdravstveni sistem ter se o takšni pobudi tudi medresorsko uskladiti. Dodajamo pa, da navedeni sistem oškodovanca ne omejuje pri vložitvi tožbenega zahtevka na sodišču," so pojasnili na ministrstvu za zdravje. 

O odškodnini se pogovarja izključno zavarovalnica

"UKCL je dolžan posredovati zavarovalnici vse podatke o zadevi, podati prijavo škodnega dogodka. Končno odločitev o poravnavi ali zavrnitvi zahtevka sprejema zavarovalnica. Tudi če je zahtevek naslovljen direktno na UKCL, pacient oz. oškodovanec komunicira z zavarovalnico, pri kateri je zavarovana odgovornost. Po splošnih pogojih za zavarovanje  poklicne odgovornosti v zdravstvu zavarovanec ne sme brez predhodnega soglasja zavarovalnice pripoznati odškodninskega zahtevka (v celoti ali delno), izvesti poravnave ali poplačila. Zavarovanec daje zavarovalnici pooblastilo, da v njegovem imenu daje izjave, ki se ji zdijo primerne v postopku reševanja odškodninskega zahtevka," so o postopku uveljavljanja in priznavanja odškodninskega zahtevka opozorili v ljubljanskem kliničnem centru.

janez.zalaznik@zurnal24.si